Jedro

Revizija se dopusti o vprašanju, ali je glede na naravo tožničinega dela tožena stranka dolžna plačati dodatek za deljen delovni čas.

Izrek

Revizija se dopusti o vprašanju, ali je glede na naravo tožničinega dela tožena stranka dolžna plačati dodatek za deljen delovni čas.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožnici izplača za čas od 1. 7. 2010 do 15. 3. 2012 dodatek za deljen delovni čas v višini 15% od osnove v mesečnem znesku 436,13 EUR bruto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov od vsakega 16. v mesecu za pretekli mesec. Ugotovilo je, da je bila tožnica urednica rubrike v uredništvu A. eno tretjino delovnega časa in področna urednica notranje redakcije za medij B. dve tretjini. Sledilo je tožničini navedbi, da dela drugače kot v deljenem delovnem času (dopoldne in popoldne z dvourno vmesno prekinitvijo) ni bilo mogoče opravljati, saj je bila obvezna njena prisotnost tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Delodajalec ji takega delovnika ni odredil, ampak si je delovni čas razporejala samostojno.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje in zavrnilo pritožbo tožene stranke. Ugotovilo je, da je tožnica prihajala na delo ob 9. uri zjutraj, imela ob 10. uri sestanek uredniškega odbora, na katerem so se delile naloge tistega dne, ob 14. uri je prekinila delo in se vrnila ob 16.30, ko je bil ponovno operativni sestanek ožjega uredniškega odbora, kjer so novinarji povedali glavne teme, ki so jih obdelali tega dne. V nadaljevanju je tožnica do 22. ure opravljala uredniško delo. Skrajni rok za oddajo tekstov je bil ob 23. uri. Na podlagi ugotovljenega je presodilo, da je bilo delo mogoče opravljati le na ta način in je zato do dodatka upravičena.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka opozarja na specifičnost novinarskega poklica in dela, zaradi katerega si novinarji delovni čas lahko sami razporejajo po željah in potrebah in izpostavlja naslednja pravna vprašanja: - ali je sodišče kršilo določbe ZPP, ki se nanašajo na trditveno podlago tožbe (ker je izhajalo iz dejstva, da dela drugače ni bilo mogoče opravljati - tega dejstva pa tožnica ni zatrjevala, ampak je to le izpovedala, zato tožena stranka ni imela možnosti nasprotnega dokazovanja), - ali je mogoče deljen delovni čas šteti kot neenakomerno razporejen delovni čas, za katerega tožnici na podlagi pogodbe o zaposlitvi ne pripada dodatek (opozarja na diametralno nasprotno odločitev v zadevi Pdp 756/2007 z dne 25. 10. 2007), - ali je tožena stranka dolžna plačati dodatek na deljen delovni čas, čeprav takega delovnega časa ni odredila in si je delovni čas tožnica razporejala sama, - ali okoliščina, da si je tožnica sama razporejala delovni čas pomeni delo v manj ugodnem delovnem času.

4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog utemeljen glede vprašanja, ali ji je glede na naravo tožničinega dela tožena stranka dolžna plačati dodatek na deljen delovni čas. Zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.