Jedro

ZST-1 določa količnik za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno v individualnih delovnih sporih premoženjske narave v tar. št. 2321 v višini 2,0, ki se pomnoži s takso glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1 oziroma priloga 1). Ta količnik je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, pri čemer pa je zmotno štelo, da se je toženka pritožila zoper sodbo v celoti in je bistvena vrednost spornega predmeta 78.841,26 EUR. Četudi je toženka v pritožbi navedla, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti, je šteti, da sega obseg izpodbijanja, do koder sega pritožnikov pravovarstveni interes, torej da sodbo sodišča prve stopnje toženka izpodbija v delu, v katerem ni uspela, tj. v ugodilnem delu v vrednosti 58.861,26 EUR (da se toženka pritožuje le zoper ta del sodbe je razbrati tudi iz obrazložitve pritožbe). Upoštevaje to vrednost je sodna taksa odmerjena previsoko, pravilno bi bila v višini 818,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se delno spremeni, tako da se ugovoru tožene stranke zoper plačni nalog delno ugodi in se plačilni nalog z dne 2. 11. 2020 razveljavi nad zneskom 818,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor toženke zoper plačilni nalog z dne 2. 11. 2020. 2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodna taksa zmotno odmerjena. Iz plačilnega naloga ni razvidno, od katere osnove in za katero procesno dejanje (pritožbo) je odmerjena. Sodna taksa v višini 966,00 EUR ne ustreza nobenemu znesku v tabeli 1 v prilogi k ZST-1. Sodišče prve stopnje v plačilnem nalogu toženke ni opozorilo, da procesni roki na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS ne tečejo. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. V skladu s prvim odstavkom 366. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Sprejeta odločitev je delno materialnopravno zmotna.

5. Sodišče prve stopnje je plačilni nalog izdalo dne 2. 11. 2020, kar je bilo, preden je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 165/2020), na podlagi katere procesni roki v nenujnih zadevah niso tekli. Tako sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljenega dejstva ni moglo upoštevati, v vsakem primeru pa izostanek opozorila ne bi vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.

6. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog neutemeljeno v celoti zavrnilo. V obrazložitvi se je opredelilo do navedb toženke, ki jih ponavlja v pritožbi, da iz plačilnega naloga ni razvidno, iz katere osnove in za katero procesno dejanje je sodna taksa odmerjena. Zakon o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.) določa količnik za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari – postopek na splošno v individualnih delovnih sporih premoženjske narave v tar. št. 2321 v višini 2,0, ki se pomnoži s takso glede na vrednost spornega predmeta (16. člen ZST-1 oziroma priloga 1). Ta količnik je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno, pri čemer pa je zmotno štelo, da se je toženka pritožila zoper sodbo v celoti in je bistvena vrednost spornega predmeta 78.841,26 EUR. Četudi je toženka v pritožbi navedla, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti, je šteti, da sega obseg izpodbijanja, do koder sega pritožnikov pravovarstveni interes, torej da sodbo sodišča prve stopnje toženka izpodbija v delu, v katerem ni uspela, tj. v ugodilnem delu v vrednosti 58.861,26 EUR (da se toženka pritožuje le zoper ta del sodbe je razbrati tudi iz obrazložitve pritožbe). Upoštevaje to vrednost je sodna taksa odmerjena previsoko, pravilno bi bila v višini 818,00 EUR. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno spremenilo izpodbijani sklep, tako da se ugovoru toženke zoper plačni nalog delno ugodi in se plačilni nalog z dne 2. 11. 2020 razveljavi nad zneskom 818,00 EUR.

7. Ker sicer niso podani niti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja toženka v pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbo delno kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (2. točka 365. člena ZPP).