- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2436/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2436.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Premoženjsko stanje toženca - Sodišče obravnava vprašanje, kako pravilno ugotoviti premoženjsko stanje fizične osebe, ki je edini družbenik pravne osebe.Ali sodišče pravilno upošteva premoženje družbe A., d. o. o., pri ugotavljanju premoženjskega stanja toženca, ki je fizična oseba.
- Opravičilo plačila sodne takse - Sodišče se ukvarja z vprašanjem, ali je toženec upravičen do oprostitve plačila sodne takse.Ali je toženec dolžan plačati sodno takso, ob upoštevanju njegovega dejanskega premoženjskega stanja.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče je obravnavalo premoženjsko stanje družbe A., d. o. o., ne pa premoženjskega stanja toženca – fizične osebe. Premoženje omenjene družbe je njeno premoženje. Če je tako ne more biti hkrati tudi premoženje toženca. Ker je toženec edini družbenik omenjene družbe, bi bilo mogoče pri ugotavljanju njegove premoženjske zmožnosti upoštevati kvečjemu čisti dobiček družbe in vrednost deleža družbe. Sodišče tako dejansko premoženjskega stanja toženca sploh ni ugotavljalo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse. Hkrati je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v znesku 1.449,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 241,50 EUR.
2. Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodne takse, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da izpodbijana odločitev temelji na napačni ugotovitvi, da je tožena stranka tega postopka pravna oseba A., d. o. o., kar pa ne drži. Sodišče je napačno vzelo v presojo zmožnosti tožene stranke, prilive na poslovni račun A., d. o. o., torej na poslovni račun družbe odprt pri B., d. d. Pritožnik je namreč fizična oseba, ki teh prilivov ne sme koristiti. Sodišče bi lahko ocenjevalo le koliko je dejansko vreden delež družbe A., d. o. o., ki je v lasti tožnika.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da je imel toženec na računu odprtem pri B., d. d. v zadnjih treh mesecih prilive v višini 45.138,54 EUR in navedlo, da če je tako, ne more zaključiti, da nima sredstev za plačilo sodne takse v tem postopku, saj razpolaga z dovolj visokimi sredstvi na računu.
5. Zaključek sodišča prve stopnje je napačen. Obravnavalo je premoženjsko stanje družbe A., d. o. o., ne pa premoženjskega stanja toženca – fizične osebe. Premoženje omenjene družbe je njeno premoženje. Če je tako ne more biti hkrati tudi premoženje toženca. Ker je toženec edini družbenik omenjene družbe, bi bilo mogoče pri ugotavljanju njegove premoženjske zmožnosti upoštevati kvečjemu čisti dobiček družbe (toženec je v izjavi o premoženjskem stanju navedel čisti dobiček za leto 2014 v višini 477,08 EUR) in vrednost deleža družbe. Sodišče prve stopnje tako dejansko premoženjskega stanja toženca sploh ni ugotavljalo. Zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep temelji na nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).