Jedro

Do spora med obdolžencem in M., ki je potrditvi obdolženca rezultiral s storitvijo več kaznivih dejanj M. na njegovo škodo, prišlo dne 5. 8. 2010. Inšpektorat pa je pogodbo o vodenju gradbenih del št. 1812, pooblastilo o vodenju gradbenih del, potrdilo Inženirske zbornice Slovenije ev. št. GRA … z dne … 2007 s katerim se potrjuje, da je obdolženec po poklicu gradbeni tehnik dne 19. 5. 1982 opravil strokovni izpit iz odgovornega vodenja del s področja gradbene stroke in predmetno ugotovljeno ponarejeno diplomo Univerze v S., Gradbene fakultete v S. prejel dne 17. 5. 2010 (list. št. 11 spisa). To pa je bilo v času, ko so bili po pritožbeno neproblematizirani izpovedbi priče S. odnosi med obdolžencem in M. odlični.

Sklicevanje obdolženca na izpovedbo kot priče zaslišane gradbene inšpektorice o tem, da se s predmetno fotokopijo diplome sploh ni ukvarjala, ker je na podlagi podatkov iz potrdila, ki ga je obdolžencu izdala Inženirska zbornica Slovenije ugotovila, da so bili pogoji izpolnjeni za opravljanje vodje del, je neutemeljeno. Neukvarjanje gradbene inšpektorice s predmetno ponarejeno diplomo, na obstoj kaznivega dejanja nima nobenega vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in mu izreklo kazen tri mesece zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se pritožuje obdolženec, ki ob smiselno uveljaviti pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se mu izreče oprostilna sodba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji dejanskega stanja glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, po izvedbi vseh potrebnih dokazov in njihovi oceni vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo, napravilo pravilne dokazne zaključke in zanje navedlo tudi dovolj prepričljive razloge. Sodišče druge stopnje, ki zato z logično, prepričljivo in izkustveno sprejemljivo dokazno oceno in na njeni podlagi napravljenimi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje v celoti soglaša, se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev prvostopenjske sodbe v vseh tistih delih, na katere se obdolženčeve pritožbene navedbe izrecno ne nanašajo.

5. Nobenih pomislekov ni v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, da je obdolžencu z gotovostjo dokazano, da je na način kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 s krivdno obliko direktnega naklepa in je zato neutemeljeno pritožbeno ponovljeno zatrjevanje obdolženca, da obravnavanega kaznivega dejanj ni storil. 6. Pravilnosti opiranja prvostopenjske sodbe na za obdolženca obremenilni izpovedbi prič M. in S., obdolženec ne more izpodbiti s ponujanjem lastnih ocen, da sta njuni izpovedbi krivi. Brez pomislekov sodišče druge stopnje sprejema prvostopenjsko oceno izpovedb prič M. in S. kot verodostojnih, saj ju obdolženčevo pritožbeno izvajanje z ničemer ne postavlja pod vprašaj.

7. Obdolženec ne more uspeti s svojo pritožbeno ugotovitvijo, da je bil M. tisti, ki se je zapletel v ponarejanje uradnih listin, kakor tudi v podtikanje predmetne ponarejene kopije diplome. V sprejeti dokazni oceni sodišče prve stopnje ni prezrlo, da se v pogodbi o vodenju gradbenih del št. 1812, sklenjeni dne 20. 3. 2010 (list. št. 11, 12 spisa) in v pooblastilu o vodenju gradbenih del (list. št. 13 spisa), namesto obdolženčevega pravega imena P., navaja P1.. Glede na obdolženčevo priznanje, da je prej citirano pooblastilo z dne 18. 12. 2009 osebno podpisal, mu upravičeno ni verjelo, da je prej citirana pogodba, v zvezi s katero je po njeni sklenitvi predložil kopijo predmetne ponarejene diplome o visokošolski izobrazbi, ponarejena.

8. Obdolženec zaman z drugačnim podpisom vsake strani vložene pritožbe prepričuje, da podpis na pogodbi ni njegov. Ob primerjanju obdolženčevega podpisa na pooblastilu (list. št. 13 spisa) s podpisom na pogodbi (list. št. 12 spisa), je namreč moč ugotoviti, da se podpisa v ničemer ne razlikujeta. Dalje je iz spisovnega gradiva razvidno, da se obdolženčev podpis na pooblastilu v ničemer ne razlikuje od njegovih podpisov na uradnem zaznamku o izjavi osumljenca (list. št. 17, 18 in 19 spisa) in da se poleg tega v ničemer ne razlikuje tudi od njegovih podpisov na listinah v prilogi B1 do B10 spisa, ki jih je sam predložil. O ponarejeni pogodbi zato ne more biti govora. Za sklep, da takemu zatrjevanju obdolženca nikakor ni moč verjeti je imelo sodišče prve stopnje nadaljnjo zanesljivo podlago tudi v ugotovitvi, da je do spora med obdolžencem in M., ki je potrditvi obdolženca rezultiral s storitvijo več kaznivih dejanj M. na njegovo škodo, prišlo dne 5. 8. 2010. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pa je pogodbo o vodenju gradbenih del št. 1812, pooblastilo o vodenju gradbenih del, potrdilo Inženirske zbornice Slovenije ev. št. GRA … z dne … 2007 s katerim se potrjuje, da je obdolženec po poklicu gradbeni tehnik dne 19. 5. 1982 opravil strokovni izpit iz odgovornega vodenja del s področja gradbene stroke in predmetno ugotovljeno ponarejeno diplomo Univerze v S., Gradbene fakultete v S. prejel dne 17. 5. 2010 (list. št. 11 spisa). To pa je bilo v času, ko so bili po pritožbeno neproblematizirani izpovedbi priče S. odnosi med obdolžencem in M. odlični.

9. Nikakršnega dvoma tudi ni v pravilnost opiranja prvostopenjske sodbe na izpovedbo priče S. o tem, da je do zapisa v pogodbi, da je obdolženec po poklicu inženir gradbeništva prišlo, kot se je izrazil, po direktivi oziroma naročilu obdolženca. Da je po poklicu gradbeni inženir in da ima višjo stopnjo izobrazbe, je obdolženec dokazano navajal v pravnomočno končanih kazenskih postopkih I K 50630/2010 in I K 48253/2010 zoper njega pred Okrožnim sodiščem v Celju, pa tudi policistu G. P. ob sestavi uradnega zaznamka o njegovi izjavi (na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP) dne 22. 12. 2010 (list. št. 18 spisa). O pritožbeno zatrjevani ponareditvi obdolženčeve izjave (verjetno mišljeno osebnih podatkov) policista P. ne more biti govora, saj se to kar je zapisano o osebnih podatkih obdolženca v uradnem zaznamku, popolnoma sklada z obdolženčevim neresničnim navajanjem svojega poklica in stopnje izobrazbe pred okrožnim sodiščem. Opiranje prvostopenjske sodbe na izpovedbo M. o tem, da je obdolženec pogodbo o vodenju gradbenih del št. 1812 z dne 20. 3. 2010, v njegovi navzočnosti osebno podpisal, se tako pokaže kot povsem pravilno.

10. Neutemeljeno je tudi obdolženčevo pritožbeno prikazovanje češ, da je predmetno kopijo ponarejene diplome o obdolženčevi visokošolski izobrazbi podtaknil M.. Izključuje ga že dejstvo, da so v času uporabe predmetne ponarejene kopije diplome odnosi med njima bili odlični. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi to pomenilo ravnanje M. v lastno škodo in da je motiv oziroma interes za uporabo kopije ponarejene diplome o obdolženčevi visokošolski izobrazbi imel izključno le obdolženec. Sprejemljiva je zato izpovedba M., da je bil ravno obdolženec tisti, ki mu je po podpisu pogodbe o vodenju gradbenih del št. 1812 predložil kopijo predmetne ponarejene diplome. Pritožba obdolženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja se tako pokaže kot neutemeljena.

11. Sklicevanje obdolženca na izpovedbo kot priče zaslišane gradbene inšpektorice M. V. o tem, da se s predmetno fotokopijo diplome sploh ni ukvarjala, ker je na podlagi podatkov iz potrdila, ki ga je obdolžencu izdala Inženirska zbornica Slovenije ugotovila, da so bili pogoji izpolnjeni za opravljanje vodje del, oziroma odgovornega vodje del inšpiciranega gradbišča, je sodišče druge stopnje razumelo kot uveljavljanje kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Da neukvarjanje gradbene inšpektorice s predmetno ponarejeno diplomo, na obstoj kaznivega dejanja nima nobenega vpliva, je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje. Razlogom, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v utemeljitev zaključka, da je obdolženec z ugotovljenim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, pa glede na posplošenost obdolženčevih pritožbenih navedb, ni treba ničesar dodati. Pritožba obdolženca zaradi kršitve kazenskega zakona ni utemeljena.

12. Obdolženec se v vloženi pritožbi ne dotika prvostopenjske odločbe o kazenski sankciji. Glede na uveljavljene pritožbene razloge jo je sodišče druge stopnje preizkusilo na podlagi določbe 386. člena ZKP. Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo vse okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije in mu z izrekom kazni treh mesecev zapora izreklo primerno in pravično kazen. Zato niso podani razlogi za spremembo izpodbijane sodbe tudi v tem delu obdolžencu v korist. 13. Iz teh razlogov in ker pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe kršitev iz prvega odstavka 383. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Obdolženec s pritožbo ni uspel, zato bi moral plačati kot strošek nastal s pritožbo sodno takso. Iz enakih razlogov kot je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka, je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da bi s plačilom sodne takse lahko bilo ogroženo vzdrževanje obdolženca in ga je zato iz tega razloga plačila sodne takse v zvezi s pritožbo oprostilo.