28. 10. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Rakuna, Račica ob Savinji, ki ga zastopa Dušan Korošec, odvetnik v Celju, na seji 28. oktobra 2019

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/96 in 1/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku sklepa navedeno določbo. Navaja, da je v neskladju s 14. cin 22. členom Ustave, ker omogoča različno obravnavo kmetov v enakem pravnem položaju in ker omogoča različno odločanje istega državnega organa v enakih primerih. Očita ji tudi neskladje z 49. členom Ustave, saj naj bi izpodbijana določba preprečila pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo novih kmetijskih objektov ter nujno širitev kmetije, kar naj bi vodilo v njegovo opustitev opravljanja kmetijske dejavnosti. Navedena določa naj bi bila v neskladju tudi z 8. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 79/17 – ZKZ) in posledično s 153. členom Ustave, ker pri pridobitvi gradbenega dovoljenja dodaja pogoj zaokrožitve obstoječega funkcionalnega zemljišča, ki ga zakonska določba ne predvideva. Pobudnik izpodbijani določbi očita še, da mu določa oziroma omejuje uživanje in rabo nepremičnine v njegovi lasti brez zakonske podlage in je zato v neskladju še s 67. in 71. členom Ustave.

2.Izpodbijana določba je prenehala veljati z uveljavitvijo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15). Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja tudi neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Izpodbijana določba ni učinkovala neposredno.[1] Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Pobudnik je sicer izkazal, da je zoper posamični akt izčrpal vsa pravna sredstva, vendar na Ustavno sodišče ni hkrati s pobudo vložil tudi ustavne pritožbe zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijane določbe. Zato iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS ter je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-138/16 z dne 7. 12. 2016 in št. U-I-319/13 z dne 16. 7. 2015.