Jedro

Izdano mnenje Direkcije se tako ne nanaša na nov in skupinski priključek, kot izkazuje dokumentacija, niti se iz mnenja ne da locirati obstoječega cestnega priključka na katerega se nanaša, torej ali se nanaša na priključek na južnem robu ali na severnem robu zemljišča parcele. Prav tako ne, ali se nanaša na priključek, ki omogoča dostop do štirih objektov in šestih stanovanj. Glede na navedene pomanjkljivosti mnenja Direkcije za infrastrukturo, se organ ne bi smel pri svoji odločitvi opreti na mnenje, ki je neustrezno glede na predloženo dokumentacijo, kolikor ne bi pri tem sam opravil presoje, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenja, kot določa 3. točka prvega odstavka 43. člena GZ.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Domžale št. 351-192/2020/36 (25236) z dne 24. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v nov postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1.Upravni organ je investitorju A., d.o.o. izdal gradbeno dovoljenje s katerim je dovolil gradnjo stanovanjskega dvojčka z oznako 1, CC-SI; 11100 (enostanovanjska stavba), manj zahtevnega objekta, na zemljiščih s parcelo št. 649/19, 649/20, 649/21 in 649/22 k.o. ..., po projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj gradbenega dovoljenja - DGD, št. 1581-1, september 2019 in dopolnitve junij, avgust in oktober 2020, izdelovalec B., d.o.o., pod tam navedenimi pogoji.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil.

3.Tožniki v tožbi navajajo, da je tožnik zastavil gradnjo šestih hiš z osmimi stanovanjskimi objekti in za izdajo gradbenih dovoljenj zaprosil s štirimi vlogami, za štiri različne gradnje na več parcelah. Menijo, da bi organ moral obravnavati gradnjo vseh objektov kot celoto. V zvezi s konkretnim gradbenim dovoljenjem pa, da dostop do dvojčka 1 ni zagotovljen in zato posledično tudi minimalna komunalna opremljenost ni zagotovljena. Mnenje Občine Domžale je nerelevantno, saj ni predvidena gradnja do občinske ceste, mnenje Direkcije za infrastrukturo pa se nanaša na prometno navezavo preko obstoječega cestnega priključka, ne pa na prestavljen priključek, ki se nahaja na severnem robu zemljišča. Torej v projektu načrtovani priključek ni niti obstoječi, niti se ne nahaja na odobreni stacionaži ceste, ki je na sredini parcele. Nov, nelegalno zgrajen priključek na severnem robu zemljišča, je bil zgrajen brez pridobljenega mnenja Direkcije, kar bi upravni organ lahko upošteval, če bi izvedel predlagani ogled. Tožniki tako branijo svoj pravni interes po neposeganju v svoj cestni priključek in zahtevajo, da se spoštuje minimalni odmik 5 metrov med skrajnimi točkami priključkov. Investitor bi svoj priključek na severnem robu zemljišča lahko načrtoval samo v primeru, če bi se s tožniki dogovoril za izvedbo skupnega priključka. Ugovarjajo tudi parcelaciji, etažnosti in višini objektov. Predlagajo odpravo izpodbijane odločbe in zahtevajo povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5.Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet upravnega spora je gradbeno dovoljenje izdano investitorju A., d.o.o. za gradnjo dvostanovanjskega objekta z oznako 1, na parcelah 649/19, 649/20, 649/21 in 649/22 k.o. ...

8.V točki 8 izreka je organ odločil, da je dovoz in dostop do stanovanjskega dvojčka zagotovljen s priključkom z regionalne ceste ..., odsek 1358 C. - Č. Pri odločanju se je organ oprl na mnenje Direkcije RS za infrastrukturo št. 37167-1001/2020/2 (1502) z dne 19. 5. 2019, s katerim je ta dal pozitivno mnenje za prometno navezavo preko obstoječega cestnega priključka na cesto ..., odsek C. - Č., po predloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja DGD št. 1581-1 z dne 23. 9. 2019, ki ga je izdelal B., d.o.o. Tožniki zatrjujejo, da je investitor prestavil priključek na severni rob zemljišča, mnenje Direkcije za infrastrukturo pa se nanaša na obstoječi cestni priključek na jugu parcele, torej da je organ oprl svojo odločitev na mnenje Direkcije, ki v zadevi ni relevantno, kar bi organ lahko ugotovil, kolikor bi izvedel ogled na kraju samem.

9.Sodišče ugotavlja, da iz DGD priloge 1a na strani 8 izhaja, da bo za dostop dvostanovanjske stavbe do javne poti ali ceste izveden nov priključek. V tehničnem poročilu DGD pa je v poglavju gradnja in urejanje cestnega omrežja, gradnja in urejanje vodovodnega omrežja in kanalizacijskega omrežja (104.. 105. in 106. člen OPN) navedeno, da bo objekt na javno cesto priključen preko skupinskega priključka. Izdano mnenje Direkcije se tako ne nanaša na nov in skupinski priključek, kot izkazuje dokumentacija, niti se iz mnenja ne da locirati obstoječega cestnega priključka na katerega se nanaša, torej ali se nanaša na priključek na južnem robu ali na severnem robu zemljišča parcele št. 649/20. Prav tako ne, ali se nanaša na priključek, ki omogoča dostop do štirih objektov in šestih stanovanj (skupinski priključek - Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste - Zakon o cestah - ZCes-1). Glede na navedene pomanjkljivosti mnenja Direkcije za infrastrukturo, se organ ne bi smel pri svoji odločitvi opreti na mnenje, ki je neustrezno glede na predloženo dokumentacijo, kolikor ne bi pri tem sam opravil presoje, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenja, kot določa 3. točka prvega odstavka 43. člena Gradbenega zakona (GZ).

10.Tožniki navajajo še ugovore v zvezi z etažnostjo objekta, višino stavb in parcelacijo, vendar sodišče na navedene udgovore ne odgovarja, saj vrača zadevo organu v nov postopek, ta pa naj v svoji obrazložitvi, v ponovnem in dopolnjenem postopku posveti obrazložitev tudi tem ugovorom.

11.Ker je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

12.Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker so se stranke glavni obravnavi odpovedale v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku.

13.Ker so tožniki v tem upravnem sporu uspeli, jim je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške jim je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Zveza: