Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb 105. in 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa, v vsakem primeru pa je odločitev preuranjena, ker sodišče ni pred izdajo izpodbijanega sklepa postopalo, kot je določeno v 8. členu ZVEtL-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice z dne 31. 1. 2022. Ugotovilo je, da je izpolnjen pogoj, ki ga za začetek postopka določa prvi odstavek 17. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), izpolnjen pa ni pogoj za izvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine po 25. členu ZVEtL-1. Predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi ID X.-241 po ZVEtL-1 je zavrnilo, ker predlagateljica ni podala zahteve iz 25. člena ZVEtL-1, kot to določa prvi odstavek 26. člena ZVEtL-1. Predlog za delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine, kot ga je poimenovala predlagateljica, je sodišče prve stopnje presojalo še v smislu določb Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), in sicer določb o delitvi stvari v solastnini. Ugotovilo je, da predlagateljica ni niti zatrjevala niti izkazala, da med udeleženci postopka, to je solastniki parcel 764/2, 764/3, 21, *19/2 in *19/1, na kateri stoji stavba ID X.-241, ni sporazuma o delitvi stvari v solastnini (z vzpostavitvijo etažne lastnine), in zaključilo, da tako ni podlage za odločanje sodišča o predlogu predlagateljice niti po določbah ZNP-1. Zato je predlog zavrnilo tudi iz tega razloga.

2. Predlagateljica se je zoper sklep pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Meni, da je sodišče bistveno kršilo postopkovna pravila, in sicer določbi 23. in 42. člena ZNP-1. Sodišče je zavrnilo predlog, ker le-ta ni vseboval vseh zahtev iz 25. člena in 26. člena ZVEtL-1 (v pritožbi očitno pomotoma navedeno ZNP-1). Predlagateljica meni, da bi moralo sodišče, če je oceniti, da je vloga procesno pomanjkljiva, ravnati po določilu 105. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če bi ocenilo, da je vloga materialno nesklepčna, pa uporabiti 285. člen ZPP. Sodišče bi moralo v vsakem primeru pozvati predlagateljico na dopolnitev predloga, česar pa ni storilo, zato predlagateljica sodišču očita bistveno kršitev pravil postopka. Predlagateljica navaja, da se ta ugovor nanaša tako na predlog, vložen po določilu ZVEtL-1, kakor tudi na stališče sodišča, da predlagateljica ni izkazala, da sporazumna delitev solastnine ni mogoča. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvi odstavek 26. člena ZVEtL-1 določa, da mora predlagatelj v predlogu uveljavljati zahtevo iz prejšnjega člena. 25. člen ZVEtL-1 (naslovljen: upravičeni predlagatelji) v prvem odstavku določa, da se postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne na predlog:

1. pridobitelja posameznega dela stavbe, ki zahteva vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ki mu pripada po pravnem naslovu, lahko pa tudi, če zahteva vpis skupnih delov stavbe ali idealnih deležev solastnine vsakokratnih etažnih lastnikov na njih,

2. osebe, ki ima vpisano lastninsko pravico na posameznem delu stavbe, ki je že vpisan v zemljiški knjigi (vpisani etažni lastnik), če zahteva vpis skupnih delov stavbe ali idealnih deležev solastnine vsakokratnih etažnih lastnikov na njih,

3. skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov, ki zahteva vpis skupnih delov stavbe ali idealnih deležev solastnine vsakokratnih etažnih lastnikov na njih,

4. osebe, ki ima vpisano lastninsko pravico na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji, ali na nerazdeljenih delih stavbe (zemljiškoknjižni lastnik), če zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja posameznega dela stavbe, v primeru nedokončane etažne lastnine pa tudi vpis skupnih delov stavbe, ki so nerazdeljeni deli stavbe.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri parcelah 764/2, 764/3, 21, *19/2 in *19/1, na kateri stoji stavba z identifikacijsko oznako ID X.-241, vpisana solastnina v korist predlagateljice in obeh nasprotnih udeležencev, in sicer v korist predlagateljice do 50/200, v korist prve nasprotne udeleženke do 50/200, v korist drugega nasprotnega udeleženca pa do 100/200. Na podlagi te in še drugih ugotovitev je zaključilo, da je izpolnjen pogoj, ki ga za začetek postopka določa prvi odstavek 17. člena ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je glede na določbo 4. točke prvega odstavka 25. člena ZVEtL-1 pravilno ugotovilo, da je predlagateljica oseba, ki ima vpisano lastninsko pravico na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba ID X.-241. Predlagateljica je predlagala, kot je sicer povzeto tudi v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da sodišče angažira izvedenca geodetske stroške, ki bo izdelal elaborat načrta etažne lastnine stavbe na parceli *19/1, *19/2, obe k.o. X., vključno s funkcionalnim zemljiščem X. 21, X. 764/3 in X. 764/2, ki bodo splošni skupni del stavbe Y., sedaj označene kot ID številka Z., kakor tudi s prikazom nastalih zemljiških parcel, ki bodo pripadale posameznemu etažnemu delu stavbe, skladno z dolgoletnim koriščenjem nepremičnin - tudi drvarnice, ki se nahaja v posebni stavbi in da se tek tega postopka zaznamuje pri zgoraj navedenih nepremičninah. Ob takem predlogu in dejstvu, da je predlagateljica navedla preostala dva solastnika nepremičnin in podala v predlogu zadosten opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, je namreč moč zaključiti, da je predlagateljica podala zahtevek za vzpostavitev etažne lastnine, ki pa je nepopoln, ker izrecno ni navedla, v korist katerega(ih) pridobitelja(ev) posameznega dela stavbe zahteva vzpostavitev etažne lastnine. Pritožnica tako utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je ocenilo, da je vloga (predlog) pomanjkljiva, ravnati po določilu 105. in 108. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja v zvezi z 42. členom ZNP-1. Tudi sicer pa bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa postopati najprej v skladu z 8. členom ZVEtL-1, ki določa, da kadar se postopka poleg predlagatelja udeležujejo tudi drugi udeleženci, lahko sodišče ustavi postopek, zavrže predlog ali ga zavrne zaradi razlogov na strani predlagatelja le, če drugi udeleženci v postopku, ki bi bili upravičeni predlagati začetek postopka po tem zakonu, na poziv sodišča ne opravijo potrebnih procesnih dejanj oziroma ne predlagajo nadaljevanja postopka. Nasprotna udeleženca bi bila namreč glede na navedbe v predlogu tudi upravičena predlagati začetek postopka po tem zakonu.

6. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb 105. in 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa, v vsakem primeru pa je odločitev preuranjena, ker sodišče ni pred izdajo izpodbijanega sklepa postopalo, kot je določeno v 8. členu ZVEtL-1. Sodišče druge stopnje je zato moralo izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve postopka glede na njeno naravo samo ne more odpraviti. Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa in vrnitvijo zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, glede na to, da je bil predlog vložen 2. 2. 2022 in bo sodišče prve stopnje lahko takoj pozvalo predlagateljico k dopolnitvi predloga oziroma ostale udeležence, kot je obrazloženo zgoraj (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1).