Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
9. 4. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 768/2002-2 z dne 17. 10. 2002 se ne sprejme.
Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 547/2002-7 z dne 24. 4. 2002, s katero je bila zavrnjena tožba zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP-32/2001, BPP-32/2002 z dne 22. 3. 2002. Z navedeno odločbo je Delovno in socialno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo dve pritožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Sodišče je ugotovilo, da pritožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Pritožnik se v laični ustavni pritožbi ne strinja z odločitvami sodišč in zatrjuje njihovo nezakonitost. Navaja, da izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča prikriva naklepno nezakonito postopanje Službe za dodelitev brezplačne pravne pomoči Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter da vsebuje neresnične trditve. Navaja, da je prišlo do novih okoliščin v zvezi z njegovim finančnim položajem, zaradi katerih ima v ponovni obravnavi prošnje možnost za uspeh. Zatrjuje kršitev 14., 23. in 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo in celoten postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter obe prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči vrne v ponovno obravnavo.
Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe. V njej predvsem ponavlja argumente, s katerimi ni uspel v upravnem sporu. Ustavno sodišče zato pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ustavno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov konkretizira v pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Iz navedene pravice sicer izhaja, da se mora sodišče seznaniti z vsemi navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so relevantne, tudi opredeliti. Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo te ustavne zahteve ni kršilo. Sodišče se namreč ni dolžno opredeliti do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso relevantne, ter do tistih, ki so očitno neutemeljene. Taka je navedba pritožnika, da ga je strokovna služba za BPP v sklepu št. BPP-322/2001 z dne 21. 12. 2001, s katerim je bil pozvan na dopolnitev prošnje, zavajala, ker je zahtevala, naj se pri dopolnitvi sklicuje na "neznano" št. BPP 26/2001. Sodišče je odločitev o neizpolnjevanju finančnega pogoja oprlo na podatke, ki jih je predložil pritožnik in na podatke, ki jih je skladno z Zakonom o pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 - ZBPP), pridobilo po uradni dolžnosti. Pritožnik ne zatrjuje, da zaradi spornega navodila sodišča ni mogel ustrezno dopolniti svoje prošnje. Navedba pritožnika v zvezi s spornim navodilom sodišča, za odločitev v zadevi torej ni relevantna in se zato sodišču do nje ni bilo treba opredeliti. Izpodbijana sodba tudi ni očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, kar bi tudi lahko predstavljalo kršitev 22. člena Ustave.
Pritožnik zatrjuje še kršitev 23. člena in 25. člena Ustave, vendar kršitev z ničemer ne izkaže. Zgolj dejstvo, da pritožnik v postopku ni uspel, ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Prav tako pritožniku očitno ni bila kršena pravica do pravnega sredstva, saj mu je bila pravica do pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča zagotovljena in jo je tudi izkoristil.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan