Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.
: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. sklenilo, da spada v zapuščino naslednje premoženje: parcele 558/3, 558/2 in 558/44, k.o. 2200 B.B., do 6/7, parcela 211/58, k.o. 2201 N., do 6/7, parcele 30, 31/1, 31/3, 32, 33, 34, 59, 61/1, 96, 97, 105/4, 192, 206, 207, 208, 209, 234/1, 234/2, 234/3, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 247, 248, 255/1, 255/2, 255/3, 256, 278, 279, 310, 311/1, 311/58, 337/27, 330, k.o. N. r., do 6/7, 10 delnic K., d. d., 123 delnic xx, d. d., računa št. XXX pri DBS Ljubljana in premičnine, ki se nahajajo na nepremičninah. Pod točko II. je sklenilo, da priglašena terjatev R.K. iz naslova sklepa O 228/67 tega sodišča, s strani oporočnega dediča R. L. ni bila priznana, razen v delu, ki se glasi: R.L. soglaša, da R. K. sme zgraditi leseno vikend hišico na parceli 558/2, k.o. N.R., ob pridobitvi ustreznih dovoljenj za gradnjo. Pod točko III. je sodišče sklenilo, da priglašena terjatev J.S. iz naslova sklepa 0 228/67, s strani oporočnega dediča R.L. ni bila priznana. Pod točko IV. je sklenilo, da premoženje iz točke I izreka sklepa deduje na podlagi zapustnikove oporoke z dne 9. 1. 2008 zapustnikov nečak R. L., EMŠO XYX, V. c. 9, B.. Pod točko V. je odločilo, da naj po pravnomočnosti sklepa zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Radovljici pri nepremičninah, navedenih v točki I izreka sklepa, na 6/7 solastnem deležu zapustnika vknjiži lastninsko pravico na osebo R.L. in s podatki iz točke II. sklepa, ter da sme po pravnomočnosti sklepa, R.L. prevzeti delnice, račun pri banki in vse premično premoženje na nepremičninah. Pod točko VI. pa je sodišče povzelo dogovor o delitvi premičnega premoženja med R.L. in A.P. Zoper sklep je vložil pritožbo zapustnikov brat R.K., in sicer smiselno iz vseh razlogov. V pritožbi navaja, da ni prejel zapisnika o glavni obravnavi z dne 9. 3. 2009 in da je sodišče prve stopnje napačno navedlo letnico glavne obravnave (2008 namesto 2009). Glede II. točke izpodbijanega sklepa trdi, da njegove terjatve iz sklepa o dedovanju O 228/67 z dne 30. 12. 1970, niso zastarale, in sicer navaja, da v sklepu o dedovanju iz leta 1970 ni navedeno, da lahko terjatve zastarajo, da ga na to sodišče na obravnavi ni opozorilo in da v izpodbijanem sklepu ni navedene pravne podlage za zastaranje; meni, da je dedič podedoval tudi vse zapustnikove dolgove. Poleg tega v sklepu o dedovanju iz leta 1970 ni naveden pogoj, da lahko zgradi vikend hišico samo ob ustreznih dovoljenjih za gradnjo. Navaja še, da je sodišče napravilo pisno napako v zadnjem stavku prvega odstavka obrazložitve sklepa (namesto R.L. napačno R.K.). V odgovoru z dne 21. 4. 2010 (na odgovor oporočnega dediča na pritožbo) navaja, da njegova pritožba vsebuje vse elemente po 335. členu ZPP, da je sodišče dva izmed njegovih pritožbenih razlogov v zvezi s pisnimi napakami že saniralo, opozarja, da še vedno ni dobil zapisnika z glavne obravnave, ter vztraja pri tem, da njegove terjatve iz sklepa o dedovanju iz leta 1970 niso zastarale.
Oporočni dedič R.L. v odgovoru na pritožbo navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje popolnoma pravilna in zakonita. Navaja, da pritožba ne vsebuje vseh potrebnih elementov za obravnavanje v skladu s 335. členom ZPP. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pisne pomote že saniralo z izdajo dveh popravnih sklepov in so zato njegove navedbe brezpredmetne. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno zavzelo stališče, da so njegove terjatve iz sklepa o dedovanju iz leta 1970 že zastarale. Predlaga, da sodišče pritožbo kot nerazumljivo in nepopolno zavrže in potrdi izpodbijani sklep ter podredno, da sodišče njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba vsebuje vse potrebne elemente za obravnavanje iz 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) v zvezi z 163. členom ZD, saj vsebuje tako navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Poleg tega je sodišče prve stopnje pisno pomoto pri zapisu letnice (namesto 2008 pravilno 2009) odpravilo s popravnim sklepom, opr. št. D 42/2008-61, z dne 17. 12. 2009, napako v predzadnji vrstici prvega odstavka obrazložitve (namesto R.K. pravilno R.L.) pa s popravnim sklepom D 42/2008-67 z dne 4. 1. 2010, pri čemer pritožnik v svoji vlogi z dne 21. 4. 2010 tudi sam ugotavlja, da je sodišče navedeni napaki že saniralo.
V zapuščinskem postopku sodišče s sklepom o dedovanju v skladu s 162. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil, kot je navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, uveljavlja v pravdi. Sodišče prve stopnje se je zato po nepotrebnem ukvarjalo z zastaranjem pritožnikove terjatve, ker vprašanje zastaranja ni predmet zapuščinskega postopka in v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno je pritožbena navedba neutemeljena, pritožnik pa lahko svojo terjatev zoper dediča še vedno uveljavlja v pravdnem postopku s tem, da tvega ugovor zastaranja.
Pritožnik še navaja, da ni dobil zapisnika obravnave z dne 3. 9. 2009, ki se jo je udeležil. Nobena od določb ZD ali ZPP, ki se v skladu s 163. členom ZD uporabljajo, če ni z ZD določeno drugače, ne določa obveznosti sodišča izročiti udeležencem glavne obravnave zapisnik, lahko pa pritožnik kot stranka postopka na podlagi 150. člena ZPP vpogleda v spis in si zapisnik fotokopira (prepiše). Glede na navedeno to, da pritožnik ni dobil zapisnika o glavni obravnavi, torej sploh ne predstavlja kršitve ZD ali ZPP, poleg tega pa pritožnik niti ne zatrjuje, da je bila zaradi tega odločitev sodišča prve stopnje napačna ali nezakonita.
Po preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti in preizkusu pritožbenih navedb tako sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter da niso podane niti zatrjevane kršitve, niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu z 2. točko 1. odstavka 356. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.