Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je nepomembno, ali so družbeniki kakorkoli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršilni postopek v tej zadevi z dnem 31.3.2000 prekine in nadaljuje zoper nove dolžnike J.F., J.S. ter M.Š., z obrazložitvijo, da lahko v skladu z drugim odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93; v nadaljevanju ZGD) v enem letu po objavi izbrisa družbe brez likvidacije iz sodnega registra upnica uveljavlja terjatve do delničarjev oziroma družbenikov, za katere se po četrtem odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/99; v nadaljevanju ZFPPod) šteje, da so podali izjavo iz prvega odstavka 394. člena ZGD, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Sodišče prve stopnje je pritožbenemu sodišču v obravnavo poslalo dve vlogi: Vlogo, naslovljeno pritožba, je zoper odločitev sodišča prve stopnje vložil tretji dolžnik M.Š.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek zoper njega ne nadaljuje oziroma da se ustavi. Navaja, da že od leta 1995 ni več družbenik, ker je svoj delež prodal M.M., ki je bil družbenik družbe do izbrisa. Pritožnik je bil prepričan, da je vpis glede spremembe lastništva v sodni register uredil on. Šele po prejemu izpodbijanega sklepa je ugotovil, da je še vedno naveden kot družbenik družbe S d.o.o., kar pa ne odraža dejanskega stanja, zato meni, da bi moral biti v postopek pritegnjen družbenik M.M.. Sodišče bi moralo upoštevati dejstvo, da od 31.03.1995 ni imel z družbo nič niti kot družbenik niti kot zaposleni ter da glede na navedeno ne more prevzeti nobenih obveznosti plačila za družbo. Ob njegovem izstopu iz družbe, še navaja, je ta poslovala pozitivno in brez finačnih težav, zato nikakor ne more biti tisti družbenik, ki bi osebno nastopil na mesto družbe kot novi dolžnik nasproti upnici. Sklepa o prenehanju družbe ni prejel, objavam pa ni sledil, ker je bil prepričan, da po odprodaji deleža nima več pravic niti obveznosti do družbe S. Dodaja še, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšni fazi je postopek, in tudi ne, ali gre za izvršbo iz naslova verodostojne listine ali na podlagi izvršilnega naslova. Če gre za izvršbo na podlagi verodostojne lsitine in je prišlo do prekinitve postopka pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, meni, da tudi na podlagi procesnih določb izvršilnega in pravdnega postopka zoper posamezne družbenike v izvršilnem postopku ni mogoče nadaljevati postopka in je zato nepravilno sklicevanje na določbo drugega odstavka 394. člena ZGD v zvezi s četrtim odstavkom 27. člena ZFPPod. Tudi zato je sklep o nadaljevanju postopka zoper pritožnika kot dolžnika in tudi druge dolžnike nepravilen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi. Dejansko stanje je namreč zmotno ugo tovljeno, ZPP in ZIZ pa sta napačno uporabljena.
Vlogo, naslovljeno ugovor, je zoper odločitev sodišča prve stopnje vložil prvi dolžnik J.F.. Med drugim navaja, da je bil dejansko eden izmed družbenikov družbe S d.o.o., vendar pa kot družbenik že nekaj let pred nastankom obveznosti družbe kot dolžnice napram upnici ni imel v firmi nikakršnih pooblastil. Do izbrisa družbe iz sodnega registra je prihajalo do mnogih sprememb vodenja in lastništva družbe, ki v sodnem registru niso bile zavedene, ob izbrisu družbe pa sta bila dejansko družbenika družbe le M.M. iz Italije ter pritožnik. Družba S je nehala poslovati konec leta 1996 oziroma v začetku februarja 1997. Pprostori, v katerih je družba opravljala svojo dejavnost, so bili namreč v postopku denacionalizacije vrnjeni denacionalizacijskim upravičencem, ti pa so sklenili pogodbo o oddaji nepremičnin z družbo E. Slednja je v začetku leta 1997 od družbe S prevzela celoten posel, vse zaloge kakor tudi vse obveznosti in terjatve. V zvezi s tem bi vedel več povedati takratni direktor družbe S d.o.o. M.L., prepričan pa je, da o tem obstajajo tudi pogodbe med obema družbama, vendar on z njimi ne razpolaga. Pritožnik je prepričan, da so obveznosti, ki jih upnica vtožuje, bile predmet prenosa na družbo E d.o.o., tako da družba S ni več zavezanka po iztoževanem računu, nikakor pa ne more kot dolžnik nastopati pritožnik kot ustanovitelj družbe S. ZFPPod v četrtem odstavku 27. člena določa, da se v primeru, da pride do izbrisa firme iz sodnega registra po uradni dolžnosti šteje, da so ustanovitelji podali izjave, da prevzemajo plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, taka določba pa je po mnenju pritožnika v nasprotju s smislom ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Iz ZGD kot iz samega izpisa iz sodnega registra izhaja, da družbeniki za obveznosti družbe S ne odgovarjajo. ZGD namreč določa, da je odgovornost družbenika za obveznosti družbe lahko le izjemna in sicer v primeru spregleda pravne osebnosti ali prevzeta s pogodbo. V konkretnem primeru ne gre za nobenega od navedenih dveh primerov. ZGD in ZFPPod sta si tako lahko v nasprotju, slednji pa nikakor ne bi mogel veljati za družbe, ki so bile ustanovljene pred njegovo uveljavitvijo, saj bi se v tem primeru izničila razlika med d.o.o. ter d.n.o., pri kateri družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe s svojim premoženjem. Pritožnik na koncu še dodaja, da je bil s tem, da je družba izbrisana iz sodnega registra, seznanjen šele s prejemom izpodbijanega sklepa. O višini vtoževane terjatve, navaja, se ne more izjasniti, vendar podredno ugovarja tudi tej. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o izvršbi in sklep o nadaljevanju izvršbe zoper nove dolžnike "zavrne" s tem, da je upnica dolžna dolžniku povrniti njegove stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča prve stopnje dalje do plačila.
Pritožbi nista utemeljeni.
Zakodajalec je s sprejetjem Zakona o finančnem poslovanju podjetij (objavljen v Ur.l. RS, št. 54/99 - ZFPPod) leta 1999 dokončno uredil načela podjetniškega finančnega poslovanja, ki do takrat niso bila zakonsko celostno urejena. V tretjem poglavju ZFPPod je urejen izbris tistih družb iz sodnega registra, za katere obstaja izbrisni razlog (25. člen in v prehodnem obdobju še 37. člen), pa nad njimi ni bil začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, št. 67/93). ZFPPod določa štiri sklope razlogov, zaradi katerih se družba izbriše iz sodnega registra: (1) nepredložitev letnega poročila, (2) družba nima premoženja, (3) če tako določa drug zakon in (4) če se družba ni uskladila z ZGD. Registrsko sodišče začne postopek izbrisa, potem ko ugotovi, da je podan izbrisni razlog, šele po pravnomočnosti sklepa o izbrisu pa lahko registrsko sodišče družbo iz sodnega registra dejansko izbriše. Predvidene pravne posledice izbrisa (27. člen ZFPPod) lahko izrazito vplivajo na izterjavo terjatev nekaterih upnikov. Najpomembnejše pravne posledice izbrisa so prenehanje družbe, posledično prenehanje delovnih razmerij delavcev ter odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Z vidika varstva interesov upnikov je v tem okviru najpomembnejša določba četrtega odstvaka 27. člena ZFPPod, ki se glasi: "V primeru iz prvega odstavka tega člena (to je prenehanje družbe zaradi izbrisa - op. pritožbenega sodišča) se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD." Citirana določba ZFPPod neposredno sicer ne pove, kakšna je pravica upnika glede uveljavljanja njegovih terjatev, ampak samo napotuje k ustrezni določbi ZGD. Določba 394. člena ZGD ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije. ZGD v tem primeru določa obveznost družbenikov, da podajo ustrezno izjavo, s katero jamčijo, da so urejena vsa razmerja družbe do delavcev in upnikov ter da prevzemajo morebitne preostale obveznosti družbe tudi po njenem prenehanju (prvi odstavek 208. člena ZPP). Na smiselno enak način je ZFPPod uredil obveznost družbenikov po prenehanju družbe z izbrisom. Ker se postopek prenehanja opravi po uradni dolžnosti, zakon postavlja fikcijo, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v omenjeni določbi ZGD. S tem je pravzaprav postavljen temelj za spregled pravne osebnosti, vendar takšen, da so njegove predpostavke natančno določene.
S pravno neizpodbitno domnevo (fikcijo) izjave družbenikov o prevzemu neporavnanih obveznosti družbe družbeniki prevzamejo dolgove družbe in tako postanejo pravni nasledniki družbe za poplačilo njenih dolgov. Ali: Smisel pravne domneve izjave je v zaščiti interesov upnikov in ta smisel ne bi bil dosežen, če ne bi šlo za pravno nasledstvo. Pomembna je tudi smiselna uporaba določb drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD, ki določata, da družbeniki v določenem roku po izbrisu odgovarjajo za obveznosti družbe solidarno z vsem svojim premoženjem.
V času objave izbrisa družbe je v konkretnem primeru izvršilni postopek zoper družbo že tekel. Ker je z izbrisom družba prenehala obstajati kot pravna oseba, je nastopil razlog za prekinitev postopka po 3. točki 205. člena Zakona o pravdnem psotopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je izvršilni postopek v tem primeru prekinilo in glede na pravočasni predlog upnice za nadaljevanje postopka z natančno označitvijo pravnih naslednikov (družbenikov) na strani dolžnice postopek nadaljevalo zoper nove dolžnike.
Temu nasprotna izvajanja dolžnikov pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljena. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, to pa izhaja iz izpiska sodnega registra za družbo S d.o.o. (priloga A10 s prilogo), je po oceni pritožbenega sodišča nepomembno, ali so družbeniki kakorkoli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne. Iz podatkov sodnega registra izhaja in to je v nasprotju z obširnimi pritožbenimi navedbami pravnih naslednikov izbrisane dolžnice edino pravno odločilno, da so bili ob izbrisu družbe S njeni družbeniki vsi dolžniki, zoper katere je upnica vložila pravočasen predlog za nadaljevanje postopka. Družba je imela ob izbrisu pravzaprav še družbenika več, vendar je upnica, ker družbeniki odgovarjajo solidarno, lahko navedla vse družbenike izbrisane dolžnice ali pa si izbrala zgolj nekatere izmed njih.
Iz vsega zapisanega izhaja, da sta pritožbi prvega in tretjega dolžnika (pravnega naslednika izbrisane dolžnice) neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; Ur.l. RS, št. 51/98) ni ugotovilo kršitev, ju je na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep. Prvi dolžnik bo moral svoje stroške pritožbe kriti sam, ker s pritožbo ni uspel. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njegove pritožbe. Kot je razvidno iz predhodne obrazložitve, je njegovo vlogo sodišče štelo kot pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka in ne kot ugovor po izteku roka zoper pravnomočen sklep o izvršbi, saj je bila taka odločitev pritožniku v korist.