Jedro

Na dopustnost predmeta prodaje v smislu res extra commmercium je dolžno paziti sodišče, ki stečajni postopek vodi. Tega vprašanja ne sme enostavno prezreti. Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Dopustnost prodaje je lahko presojalo pri izdaji sklepa o izročitvi.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 5. 2019 razveljavilo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 15. 4. 2019 in predlog upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zavrnilo. S sklepom z dne 29. 5. 2019 je po uradni dolžnosti razveljavilo še sklep o prodaji z dne 17. 9. 2018 (p. d. 419) in zavrnilo upraviteljev predlog za prodajo parcele 001. 2. Zoper sklepa se je pritožil kupec. V pritožbi zoper sklep z dne 23. 5. 2019 uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil stečajnega postopka ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in pritožbo (pravilno: ugovor) Mestne občine Ljubljana zavrže, podredno pa, da ugovor zavrne in potrdi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. V pritožbi zoper sklep z dne 29. 5. 2019 uveljavlja ista pritožbena razloga in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi.

3. Na pritožbi je odgovoril upravitelj.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Višje sodišče je pritožbeni preizkus obeh sklepov opravilo hkrati, saj se pritožnik pritožuje zoper sklepa, ki ju je sodišče sprejelo na isti dejanski in pravni podlagi (predmet prodaje je nepremičnina, ki je občinska cesta, zato je izven pravnega prometa). Enako sta povezani tudi vsebini obeh pritožb. _Pravno pomembna procesna dejstva_

6. Sodišče prve stopnje je 17. 9. 2018 (p. d. 419) izdalo sklep o prodaji nepremičnine (na podlagi 346. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upravitelj je vrednost nepremičnine ocenil po podatkih GURS-a na 9.405,00 EUR. Na podlagi sklepa o prodaji je izvedel zavezujoče zbiranje ponudb. Z najboljšim ponudnikom je 5. 2. 2019 sklenil prodajno pogodbo. Kupec je kupnino že plačal, iz upraviteljevega odgovora na pritožbo pa izhaja, da jo je upravitelj kupcu tudi že vrnil. 7. Vzporedno s prodajo nepremičnine je tekel postopek preizkusa prijavljene izločitvene pravice na tej isti nepremičnini. Dne 28. 11. 2018 je Mestna občina Ljubljana vložila _Prijavo izločitvene pravice in obvestilo sodišču (in upravitelju)_. Zatrjevala je, da je lastnica nepremičnine. Še posebej je opozorila na naravo nepremičnine, ki je cesta. Navedla je, da cesta ne more biti predmet pravnega prometa, edina kupovalka bi smela biti le ona sama. Upravitelj je izločitveno pravico priznal, ker pa je bila prijavljena po izteku treh mesecev po začetku stečajnega postopka in je nepremičnino v vmesnem času že prodal, jo je priznal kot prepozno prijavljeno pod pogoji iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP. V dodatnem končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu z dne 4. 4. 2019 (p. d. 450), je navedel, da je Mestna občina Ljubljana izločitveno pravico izgubila, lahko pa zahteva, da se ji plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

8. Po sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine je sodišče prve stopnje na upraviteljev predlog 15. 4. 2019 izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (p. d. 452). Zoper sklep je Mestna občina Ljubljana vložila pritožbo (pravilno: ugovor; gl. šesti odstavek 53. člena ZFPPIPP). Mestna občina Ljubljana je v ugovoru v bistvenem ponovila trditve iz vloge z dne 28. 11. 2018 in ponovno opozorila na poseben pravni režim predmeta prodaje. Navedla je, da nepremičnina v naravi predstavlja sestavni del kategorizirane občinske javne ceste – X. ulice. X. ulica je kategorizirana kot javna pot v 7. členu Odloka Mestne občine o kategorizaciji občinskih cest (Ur. l. RS št. 70/05 s spremembami), in sicer v delu, ki poteka po predmetni nepremičnini pod zaporedno št. ..., št. odsek ..., potek odseka od Y. ulice do Z. ceste.

_Presoja dopustnosti pritožbe in ugovora_

9. Višje sodišče je pritožbo kupca zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, dovolilo in je ni zavrglo, čeprav smiselno to predlaga upravitelj v odgovoru z dne 20. 6. 2019, ko navaja, da pritožnik ni upnik stečajnega postopka.

10. Skladno s 344. členom ZFPPIPP se zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu iz drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP lahko pritožijo samo upniki. Vendar višje sodišče upošteva, da gre v tej situaciji za pritožbo kupca in ne potencialnega kupca, in sicer v fazi, ko je bila prodajna pogodba z njim že sklenjena, kupnina že plačana, sodišče je že izdalo sklep o izročitvi njemu, nato pa svoj sklep s sedaj izpodbijanim sklepom razveljavilo. Kupec je v takem primeru udeleženec postopka, ki varuje svojo pravico, zato mu je treba priznati legitimacijo za pritožbo (prim. glede predkupnih upravičencev sklep VSRS, III Ips 85/2016, zlasti razloge v 11. točki obrazložitve).

11. Pritožnik neutemeljeno navaja, da je Mestna občina Ljubljana izločitveno pravico prijavila prepozno, zato ni izkazana njena procesna legitimacija za izpodbijanje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Ob vložitvi ugovora je bilo o prijavljeni izločitveni pravici Mestne občina Ljubljana že pravnomočno odločeno. Izločitvena pravica je bila priznana, že zato ni bilo podlage za zavrženje njenega ugovora.

_Presoja utemeljenosti pritožbe_

12. Izločitvena pravica, ki jo je Mestna občina Ljubljana uveljavljala v tem postopku, je priznana. Ker je bila uveljavljena prepozno, vmes pa je bila nepremičnina prodana, nosilni argument sodišča prve stopnje za razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine ni bil obstoj izločitvene pravice Mestne občine Ljubljana na predmetu prodaje, temveč dejstvo, da je nepremičnina v naravi cesta – del ulice v L. 13. Glede na vrednost predmeta prodaje sodišče prve stopnje prej ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP. Zato mora sodišče presojo pravilnosti in zakonitosti izvedene prodaje (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP) opraviti v tej fazi postopka. Zato pritožnik s stališčem, da je za tako odločitev prepozno, ker je prodajna pogodba že sklenjena in kupnina plačana, ne more uspeti. Pritožnik še predlaga, da naj stečajno sodišče vprašanje dopustnosti prodaje prepusti pravdnemu sodišču, pred katerim že teče pravdni postopek na podlagi tožbe Mestne občine Ljubljana za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in obstoja njene lastninske pravice na stvari. Vendar tako pravno stališče ni utemeljeno, saj je stečajni postopek v tem delu še odprt in je na dopustnost predmeta prodaje v smislu _res extra commmercium_ dolžno paziti sodišče, ki ta postopek vodi. Povedano drugače: tega vprašanja ne sme enostavno prezreti.

14. Ni sporno, da parcela, na kateri je stečajni dolžnik vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik, predstavlja javno cesto. Višje sodišče ne odgovarja na tiste pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija zakonitost Odloka Mestne občine Ljubljana o kategorizaciji cest, saj to v dani situaciji ni pomembno. Ob nespornem dejstvu, da gre za javno cesto, je pravni promet omejen tako, da je lastnik nepremičnine omejen s prodajo. Javna cesta je javno dobro in je izven pravnega prometa (drugi odstavek 3. člena Zakona o cestah – ZCes-1). Četudi bi bil stečajni dolžnik še vedno dejanski lastnik te nepremičnine, za kar se zavzema pritožnik (na problem prepoznega uveljavljanja izločitvene pravice in na vsebino vloge Mestne občine Ljubljana, v delu, v katerem opozarja na nedopustnost prodaje, je višje sodišče opozorilo zgoraj), je očitno prišlo do tako imenovane dejanske razlastitve (prim. VS RS, sklep II Ips 335/2017). Če bi take okoliščine dejansko obstajale, bi bilo treba na tej nepremičnini izvesti postopek razlastitve na način, kot to določa sedaj veljavni Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2. Mestna občina Ljubljana je v ugovoru zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravilno navedla, da je kupec take nepremičnine samo razlastitveni upravičenec, torej občina. ZUreP-2 sedaj celo izrecno ureja aktivno legitimacijo razlastitvenega zavezanca, ki lahko od razlastitvenega upravičenca zahteva sklenitev prodajne pogodbe oziroma začetek postopka razlastitve (prim. četrti odstavek 199. člena ZUreP-2). Če bi držalo, da je prišlo do t.i. dejanske razlastitve, so bile te okoliščine v postopku unovčenja spregledane.

15. Ker torej pravni promet z nepremičnino, na kateri je javna cesta, ni dovoljen (prvi odstavek 3. člena ZCes-1), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je na ugovor Mestne občine Ljubljana razveljavilo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravilna.

16. Iz istih razlogov je višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o prodaji.

17. Pritožbi nista utemeljeni in ker višje sodišče ob uradnem preizkusu ni našlo pritožbenih razlogov, na katere je pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je pritožbi kupca zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.