28. 1. 2021

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila A. B. in C. Č., oba D., ki ju zastopa Odvetniška pisarna Sladič in Resnik, d. o. o., Ljubljana, na seji 28. januarja 2021

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 50/2019 z dne 10. 4. 2019 se ne sprejme.

Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1497/2016 z dne 17. 1. 2019 v zvezi s 1. točko izreka odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12006-2/2016/2 z dne 14. 9. 2016 in s sklepom Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje št. 1203-6/2016-04 z dne 9. 2. 2016 se sprejme v obravnavo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) je s sklepom z dne 9. 2. 2016 zavrgel vlogo pritožnikov (tedaj partnerjev registrirane istospolne partnerske skupnosti) za skupno posvojitev oziroma za njuno uvrstitev na seznam posvojiteljev zaradi neizpolnjenosti pogojev iz 135. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZZZDR). Člen 135 ZZZDR je namreč določal, da ne more biti nihče posvojen od več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05 – v nadaljevanju ZRIPS) pa tudi ni določal, da lahko partnerja registrirane partnerske skupnosti skupaj posvojita otroka. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z izpodbijano odločbo na podlagi pritožbe pritožnikov odpravilo sklep CSD in odločilo, da se njuna vloga zavrne. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo pritožnikov. Vrhovno sodišče je s sklepom št. X DoR 50/2019 z dne 10. 4. 2019 zavrnilo predlog pritožnikov za dopustitev revizije.

Prvo nosilno stališče sodbe Upravnega sodišča je, da se zatrjevano diskriminatorno obravnavanje ne nanaša na uresničevanje kakšne človekove pravice, zato ni podana kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Po presoji sodišča namreč pritožnikoma niti tretji odstavek 53. člena Ustave (pravica do spoštovanja družinskega življenja) in 56. člen Ustave (pravice otrok) niti 8. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ne zagotavljajo pravice do posvojitve otroka. Drugo nosilno stališče sodbe Upravnega sodišča je, da tudi ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave (oziroma za kršitev 14. člena EKČP oziroma 1. člena Protokola št. 12 k EKČP (Uradni list RS, št. 46/10, MP, št. 8/10), ker naj položaj istospolnih registriranih parov z vidika instituta (skupne) posvojitve ne bi bil v bistvenem enak položaju zakoncev glede na to, da se primerljivost položajev primerja tudi z vidika pravne ureditve. Tretje (podredno) stališče izpodbijane sodbe je, da pravice posvojitelja do posvojitve niti zakon (ZZZDR) ne določa.

Pritožnika odločitvi Vrhovnega sodišča o nedopustitvi revizije očitata kršitev ustavnih procesnih jamstev iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Vsem izpodbijanim odločitvam pa pritožnika očitata kršitev pravice do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 53., 56., 34. in 35. členom Ustave oziroma kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Uveljavljata tudi kršitev pravice do nediskriminatorne obravnave iz 14. člena v zvezi z 8. členom EKČP oziroma iz 1. člena Protokola št. 12 k EKČP. Zatrjujeta, da ima izpodbijana odločitev zanju hujše posledice, ker jima onemogoča razširiti družino. Zadeva po njunem mnenju odpira tudi pomembno ustavnopravno vprašanje sistemske diskriminacije istospolnih parov na področju skupne posvojitve otrok. Zato Ustavnemu sodišču predlagata, naj razpiše javno obravnavo ter ju povabi nanjo.

Pritožnika sodiščema očitata, da 135. člena ZZZDR in določb ZRIPS (ter 2. člena Zakona o partnerski zvezi, Uradni list RS, št. 33/16 – v nadaljevanju ZPZ) nista razlagali na ustavno skladen način, čeprav ju k temu zavezuje 125. člen Ustave. Vztrajata, da sta neenako obravnavana pri uresničevanju njunih človekovih pravic. Iz tretjega odstavka 53. člena Ustave po njunem mnenju izhaja ne le dolžnost države do varovanja, ampak tudi do vzpostavitve družinskega življenja. Sicer pa pritožnika poudarjata, da sta družino že ustvarila, zato naj bi jima že zato bilo zagotovljeno varstvo po 53. členu Ustave. Poleg tega pritožnika menita, da oženje kroga primernih posvojiteljev na račun izključitve istospolnih parov ni v največjo korist mladoletnih posvojencev, ki jo zagotavlja 56. člen Ustave. Prepoved skupne posvojitve otrok pa naj bi posegala tudi v njuno pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave. Pritožnika poudarjata, da skladno s 1. členom Protokola št. 12 k EKČP, ki zavezuje Republiko Slovenijo, za nedopustno diskriminatorno obravnavo tudi sicer zadošča že, da sta pritožnika na podlagi osebne okoliščine spolne usmerjenosti različno obravnavana pri urejanju zakonskih pravic. Ker zakon izrecno omogoča zakoncema, da skupaj posvojita otroka, po mnenju pritožnikov ni v skladu z navedeno določbo Protokola, ker tega ne omogoča pritožnikoma kot partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma zdaj partnerske zveze.

Ustavno nesprejemljivo naj bi bilo stališče sodišč, da položaja zakoncev in registriranih istospolnih partnerjev oziroma partnerjev partnerske zveze z vidika možnosti skupne posvojitve nista enaka. Ustavno sodišče naj bi v odločbah št. U-I-425/06 z dne 2. 7. 2009 (Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 29) in št. U-I-212/10 z dne 14. 3. 2013 (Uradni list RS, št. 31/13, in OdlUS XX, 4) že sprejelo stališče, da je registrirana istospolna partnerska skupnost po svojih dejanskih in pravnih prvinah primerljiva z zakonsko zvezo. V odločbi št. U-I-68/16, Up-213/15 z dne 16. 6. 2016 (Uradni list RS, št. 49/16) pa naj bi Ustavno sodišče poudarilo, da bi bilo umetno vztrajati pri stališču, da v nasprotju s pari različnega spola pari istega spola ne morejo uživati družinskega življenja. Tudi z vidika starševstva naj med primerjanima skupinama ne bi bilo mogoče najti bistvenih razlik. Slovenski pravni red naj bi že poznal starševstvo dveh oseb istega spola s tem, ko omogoča posvojitev pastorka oziroma enostransko posvojitev tako raznospolno kot istospolno usmerjeni osebi, in s tem, ko priznava starševstvo oseb istega spola, ki je bilo vzpostavljeno v tujini, na kar naj bi kazal prav primer pritožnikov. Pravni red naj bi tudi predvideval posebno obliko obrazca za vpis staršev istega spola v matični register. Ker naj bi bila torej položaja istospolnih in raznospolnih formaliziranih partnerskih skupnosti v svojih bistvenih prvinah z vidika možnosti (skupne) posvojitve enaka, manj ugodno obravnavanje istospolnih partnerskih zvez pa naj bi temeljilo zgolj na okoliščini spola oziroma spolne usmerjenosti, naj bi šlo za nedopusten poseg v pravico do nediskriminatorne obravnave.

Ustavno dopustnega razloga za razlikovanje po prepričanju pritožnikov namreč ni mogoče najti. V predlogu zakonov naj niti ne bi bilo utemeljeno, zakaj naj bi bilo ustrezno razlikovanje med pari glede na spolno usmerjenost. Predlog ZRIPS naj se starševstva sploh ne bi dotikal, predlog ZPZ pa naj bi se v spornem delu skliceval le na predhodni referendum. Cilj posvojitve je po mnenju pritožnikov sicer nedvomno v varstvu otrokove koristi. Vendar naj danes ne bi moglo biti več dvoma o tem, da spolna usmerjenost staršev ne vpliva škodljivo na razvoj otroka, kar naj bi potrjevala tudi stroka. Pritožnika poudarjata, da sta že v predhodnem postopku predložila dve strokovni mnenji o razvoju otrok v istospolnih družinah, ki ju prilagata tudi ustavni pritožbi, in sicer mnenje Katedre za razvojno psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani z dne 17. 8. 2016 in mnenje Fakultete za socialno delo z dne 13. 4. 2016, ki to potrjujeta. Pritožnika glede na navedeno nasprotujeta tudi presoji sodišča, da ni podana kršitev načela enakosti pred zakonom. Napačen naj bi bil zaključek Upravnega sodišča, da zakonska zveza in registrirana istospolna partnerska skupnost nista primerljivi. V času odločanja CSD naj bi bila registrirana istospolna partnerska skupnost najbolj formalizirana oblika skupnosti za istospolne pare. Jasno naj bi zato bilo, da jo je mogoče primerjati le z zakonsko zvezo. Pritožnika nasprotujeta tako stališču Upravnega sodišča, da zagotavlja Ustava poseben položaj zakonski zvezi, kot tudi njegovemu stališču, da je namen posvojitve v poskusu poustvariti tradicionalno družino. To naj tudi ne bi bil stvaren, razumen razlog za razlikovanje. Pritožnika poudarjata, da stališča Upravnega sodišča o neprimerljivosti položajev ne utemeljuje niti praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katero naj bi se to zmotno sklicevalo.

Glede na vse navedeno pritožnika Ustavnemu sodišču predlagata, naj po uradni dolžnosti začne postopek za oceno ustavnosti 135. člena ZZZDR, ZRIPS in tretjega odstavka 2. člena ZPZ, pri čemer naj ugotovi, da sta bila prva dva v neskladju z Ustavo, tretjega pa naj razveljavi; razveljavi naj tudi izpodbijani odločitvi sodišč ter zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje. Podredno predlagata, naj se zadeva vrne v ponovno odločanje Vrhovnemu sodišču. Pritožnika zahtevata povračilo stroškov postopka.

B.

Senat ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

Senat je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi z odločbama upravnih organov sprejel v obravnavo (2. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti pritožnikoma kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Zlasti bo presodilo, ali je bila pritožnikoma kršena pravica iz prvega odstavka 14. člena Ustave.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata