Jedro

Glede komisije, ki je odločala o tožnikovi pritožbi zoper službeno oceno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski. V komisijo za preizkus ocene sta bila namreč imenovana dva člana neposredno nadrejenega poveljstva in član iz povsem druge enote, medtem ko v njej ni bilo člana iz višje nadrejenega poveljstva in člana iz enote, iz katere prihaja tožnik. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo stališče, da Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije in da je pravilna sestava komisije ključna za pravilnost in zakonitost preizkusa službene ocene, saj je pomembna heterogena sestava, ki bo zagotovila objektivno presojo dane ocene.

Poveljnik voda ali njemu enake enote je prvi pristojen za službeno ocenjevanje. Presoja komisije za preizkus ocene pa je omejena na presojo pravilnega formalnega postopanja in na presojo vrednotenja posameznih kriterijev, ni pa nadomestni ocenjevalec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom razveljavilo sklep toženke št. ... z dne 19. 12. 2019 o preizkusu službene ocene in vrnilo zadevo v ponovno odločanje (I. točka izreka); v preostalem delu je tožbo za ugotovitev nezakonitosti in odpravo službene ocene z dne 21. 12. 2015 in za ugotovitev nezakonitosti sklepa toženke z dne 19. 12. 2019 zavrglo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila komisija za preverjanje službene ocene tožnika pravilno in smiselno sestavljena, da pa je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo pravno podlago, saj je področje službene ocene v Slovenski vojski eksplicitno urejeno. Sodišče prve stopnje je določbe o sestavi komisije za preizkus ocene razlagalo zgolj formalistično, povsem napačno pa je razlagalo določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 108/09 in nadaljnji) o sodelovanju ocenjevanega v postopku preverjanja službene ocene. Toženka graja tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženka v pritožbi zoper sodbo in sklep izpodbija sodbo, s katero je sodišče ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Glede sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo v delu za ugotovitev nezakonitosti in odpravo službene ocene ter ugotovitev nezakonitosti sklepa toženke zavrglo, je pritožba neobrazložena. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje tako procesno kot materialnopravno pravilna, zato je v tem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

5. Izpodbijano sodbo je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in da je odločitev materialnopravno pravilna.

6. Tožnik je za leto 2015 prejel službeno oceno št. ... z dne 21. 12. 2015. Zoper to oceno je uveljavljal sodno varstvo, najprej v sporu I Pd 375/2016, v katerem je delno uspel. Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pd 375/2016 z dne 5. 6. 2019 ugotovilo nezakonitost sklepa komisije za preizkus ocene, ga razveljavilo in zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje.

7. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik zahteval sodno varstvo zoper ponovno odločitev toženke. Zahteval je ugotovitev nezakonitosti in odpravo (pravilno razveljavitev) službene ocene za leto 2015 in sklepa toženke za preizkus navedene ocene ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep komisije za preizkus službene ocene razveljavi in vrne v ponovno odločanje, ker komisija za preizkus službene ocene ni bila pravilno sestavljena, ker tožniku ni bilo omogočeno sodelovati v postopku preizkusa ocene pred komisijo in ker je sklep komisije za preizkus ocene obremenjen z nasprotjem med izrekom in obrazložitvijo.

8. Toženka v pritožbi zmotno navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo pravno podlago za preverjanje službene ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tako ZSPJS kot tudi specialno ureditev, ki velja na področju ocenjevanja delovne uspešnosti v Slovenski vojski. V skladu z desetim odstavkom 17.a člena ZSPJS se delovna uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena ZSPJS. Službeno ocenjevanje pri opravljanju vojaške službe, vsebino in obliko službene ocene, kriterije ocenjevanja, postopke ocenjevanja, preizkus službene ocene in postopek izvajanja letnih razgovorov z vojaškimi osebami ureja Pravilnik o službeni oceni (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 98/14 in nadaljnji). Ocenjevani se lahko zoper službeno oceno pisno pritoži v skladu s pravili, ki urejajo službo v Slovenski vojski (20. člen Pravilnika). V skladu s petim odstavkom 103. točke Pravil službe v Slovenski vojski (Pravila; Ur. l. RS, št. 84/09 in nadaljnji) se lahko podrejeni zoper službeno oceno pisno pritoži po službeni poti poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote v skladu s Pravili. Sestavo komisije za preizkus službene ocene določa 104. točka Pravil. 9. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bila komisija za preizkus tožnikove ocene glede na ocenjevalno obdobje pravilno oziroma zakonito sestavljena. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je toženka v ponovljenem postopku imenovala komisijo iz istih članov, ki so o tožnikovi pritožbi odločali že prvič in to kljub temu, da se je v vmesnem obdobju enota A. organizacijsko in kadrovsko preoblikovala tako, da člani komisije niso več izpolnjevali pogojev iz 104. točke Pravil. Ta namreč določajo, da o pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote. Komisijo sestavljajo član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva ter član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila. Člani komisije morajo imeti enak ali višji čin oziroma razred, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ne smejo biti njej podrejeni.

10. Glede komisije, ki je odločala o tožnikovi pritožbi zoper službeno oceno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil. V komisijo za preizkus ocene sta bila namreč imenovana dva člana neposredno nadrejenega poveljstva in član iz povsem druge enote, medtem ko v njej ni bilo člana iz višje nadrejenega poveljstva in člana iz enote, iz katere prihaja tožnik. Glede na to je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo stališče, da Pravila v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije in da je pravilna sestava komisije ključna za pravilnost in zakonitost preizkusa službene ocene, saj je pomembna heterogena sestava, ki bo zagotovila objektivno presojo dane ocene. Pri tem se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na stališče, ki izhaja iz sklepa VDSS Pdp 819/2017, da v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil, predstavlja tako hudo pomanjkljivost, ki ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene. Za komisijo je torej pomembna heterogena sestava, ki bo zagotovila objektivno presojo dane ocene. Sestavljena je za vsak konkretni primer posebej in mora vsakokrat ustrezati pogojem, ki jih določa 104. točka Pravil. Glede na navedeno je napačno stališče toženke v pritožbi, da je sestavo komisije za preizkus ocene potrebno presojati glede na čas, ko je bila ocena izdelana in da člani komisije poznajo vsebino tožnikovega dela, opravljanje nalog, odnos do sodelavcev in kolektiva itd. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da naloga komisije ni konkretno ocenjevanje pritožnika, temveč da ugotovi, ali so pri oceni upoštevani vsi kriteriji ocenjevanja, da na podlagi ustrezne vsebinske obrazložitve oceno preizkusi ter končno oceno potrdi ali spremeni. V skladu z drugim odstavkom 103. točke Pravil so za podajo službene ocene pristojni nadrejeni ali pristojni za ocenjevanje, določeni z akti poveljevanja. Poveljnik voda ali njemu enake enote je prvi pristojen za službeno ocenjevanje. Presoja komisije za preizkus ocene pa je torej omejena na presojo pravilnega formalnega postopanja in na presojo vrednotenja posameznih kriterijev, ni pa nadomestni ocenjevalec.

11. Toženka v pritožbi zmotno razlaga, da ZSPJS sodelovanje ocenjevanega pri preizkusu službene ocene določa zgolj kot možnost in ne zavezuje komisije, da ocenjevanega povabi k sodelovanju. Tretji odstavek 17.a člena ZSPJS namreč jasno določa, da imata tako nadrejeni kot javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v preizkusu ocene. Namen te določbe je, da se javnemu uslužbencu na seji komisije zagotovi možnost udeležbe in s tem tudi možnost izjave o oceni, oziroma da se mu zagotovi možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni (VSRS sklep VIII Ips 36/2021). S tem se javnemu uslužbencu zagotavlja pravica do izjave in nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.

12. Toženka tožniku ni omogočila udeležbe v preizkusu ocene pred komisijo, niti ni upoštevala pravil o sestavi komisije, zato je sodišče prve stopnje sklep komisije za preizkus ocene utemeljeno razveljavilo in zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. V skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP je pravilno odločilo tudi o stroških postopka, zato so pritožbene navedbe o napačni odločitvi o stroških postopka neutemeljene.

13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).