Jedro

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti. Okoliščin, ki jih toženec navaja, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". Navedbe toženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi z vročanjem vlog strankam v postopku. Te trditve, v povezavi s posplošenimi navedbami o pristranskosti razpravljajoče sodnice same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča. Odpravi očitanih nepravilnosti so namenjeni drugi pravni instituti, predvsem redna in izredna pravna sredstva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica kot upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu ..., zahteva od toženca kot etažnega lastnika posameznega dela stavbe na navedenem naslovu plačilo 1.237,45 EUR iz naslova neplačanih stroškov in vplačil v rezervni sklad. Vložila je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, po toženčevemu ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe pa o zadevi odloča Okrajno sodišče v Kopru v pravdnem postopku.

2.Toženec je skupaj z odgovorom na pripravljalno vlogo tožnice z dne 20. 11. 2024 predlagal prenos obravnavane zadeve na drugo pristojno sodišče. Sodišču očita sistematične nepravilnosti pri vodenju postopka, ki po njegovem mnenju onemogočajo objektivno in nepristransko obravnavo. Navaja, da so bile tožničine vloge v dveh primerih poslane nepooblaščeni odvetniški družbi. To ravnanje sodišča se je kljub predhodnemu opozorilu ponovilo, s čimer je poseženo v njegovo pravico do sodelovanja v postopku. Izraža dvom o nepristranskosti in strokovnosti sodnega osebja, saj so bila ta dejanja izvedena načrtno, z namenom oviranja toženca pri uveljavljanju njegovih pravic v postopku. Meni, da sodno osebje s svojim ravnanjem ne zagotavlja ustavno zagotovljenih pravic do zakonitega in pravičnega sojenja. Opozarja na domnevne osebne povezave med sodnim osebjem Okrajnega sodišča v Kopru in zastopnikom tožnice, kar ustvarja videz pristranskosti in dodatno krepi dvom v nepristranskost postopka. Zaradi navedenih razlogov meni, da na Okrajnem sodišču v Kopru ni mogoče zagotoviti zakonitega, pravičnega in nepristranskega obravnavanja.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča je tudi skladno s sodno prakso okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.

5.Okoliščin, ki jih toženec navaja, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". Navedbe toženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi z vročanjem vlog strankam v postopku. Te trditve, v povezavi s posplošenimi navedbami o pristranskosti razpravljajoče sodnice, po presoji Vrhovnega sodišča same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča. Odpravi očitanih nepravilnosti so namenjeni drugi pravni instituti, predvsem redna in izredna pravna sredstva.

6.Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. V morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, je mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. členu ZPP. O taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP. Kot izhaja iz navedb toženca in listin spisa I P 25/2024, je v obravnavani zadevi namestnica predsednice Okrajnega sodišča v Kopru, okrajna sodnica svétnica mag. Bojana Štrukelj, predlog toženca in zahtevo sodnice Tine Benčič za izločitev sodnice zavrnila.

7.V obravnavani zadevi tudi po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno materijo, temveč za spor majhne vrednosti zaradi neplačanih denarnih sredstev skupaj s stroški v rezervni sklad. Postopek v sporih majhne vrednosti je že v zasnovi bolj formaliziran in se praviloma odvija pisno. Na podlagi stanja spisa je mogoče sklepati, da so bila najpomembnejša pravdna dejanja že opravljena, zato je pravda tik pred koncem (tj. izdajo sodbe). Tožnica je tožbo dopolnila, toženec je na dopolnitev pisno odgovoril, nato pa sta obe stranki vložili še vsaka po eno pripravljalno vlogo.

8.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291.

Op. št. (2)Sklep Vrhovnega sodišča I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.

Op. št. (3)Tako npr. sklep Vrhovnega sodišča III R 27/2007 z dne 13. 11. 2007.

Op. št. (4)Prim. npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 152/2021 z dne 27. 10. 2021.

Op. št. (5)Sklep Vrhovnega sodišča I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023.

Op. št. (6)Sklep Okrajnega sodišča v Kopru Su 460/2024 z dne 12. 9. 2024.

Op. št. (7)Postopek v sporih majhne vrednosti ureja ZPP v členih 442 do 458.

Op. št. (8)Iz spisa I P 25/2024 je razvidno, je bila zadnja toženčeva pripravljalna vloga z dne 20. 11. 2024 posredovana pooblaščencu tožnice 5. 12. 2024.