Jedro

Dolžnik je svojo obveznost delno izpolnil s plačilom zneska 7.795,00 SIT pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ker njegov ugovor v tej smeri pomeni ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve obveznosti po določbi 8. tč. 2. odst. 55. čl. ZIZ, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu ugovor štelo kot neutemeljen, čeprav ni razvidno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval navedeno plačilo, je potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljaviti.

Izrek

Ugovoru se deloma ugodi in se sklep o neutemeljenosti ugovora glede zneska glavnice 7.795,00 SIT razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru.

V ostalem delu se ugovor zavrne in sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 21.379,00 SIT, obračunanih zakonitih zamudnih obresti do dneva vložitve izvršbe v znesku 3.255,00 SIT, stroškov prvotnega izvršilnega predloga v znesku 13.200,00 SIT in izvršilnih stroškov v znesku 14.244,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je pravočasno ugovarjal dolžnik. Prilaga kopijo sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici, opr.št. P 251/96 z dne 5.2.1998 ter navaja, da je toženi znesek 7.795,00 SIT v skladu z razsodbo plačal dne 1.4.1998. Prilaga kopijo potrdila kot dokaz.

Nerazumljivo je, da upnik še nadalje zahteva plačilo nekih terjatev, ko so bile te na glavni obravnavi ugotovljene in po razsodbi tudi plačane.

Upnik v odgovoru na ugovor navaja, da je bila vložena izvršba smiselna in potrebna, ker dolžnik ni ravnal v skladu z določili sodbe P 251/96. Znesek 7.795,00 SIT pokriva le del glavnice nove izvršbe, zato dolžnikove navedbe ne morejo šteti kot relevantne.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da v skladu z določbo 2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je delno utemeljen.

Izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi je pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Radovljici, opr.št. P 251/96 z dne 5.2.1998. Ker je bil že v tem postopku ugotovljen obstoj terjatve upnika, je sodišče na izvršilni naslov vezano. Ugovor proti sklepu o izvršbi je mogoče vložiti le iz razlogov, opredeljenih v določbi 55. čl. ZIZ, torej če niso izpolnjene zakonske predpostavke za izvršbo, če pride do prenehanja terjatve ali je ta ovirana iz razlogov, ki so nastali po trenutku, na katerega se izvršilni naslov nanaša. Dejstvo, da je dolžnik svojo obveznost do upnika delno izpolnil s plačilom zneska 7.795,00 SIT dne 1.4.1998, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, izhaja iz ugovoru priložene kopije položnice. Tega dejstva tudi upnik v odgovoru na ugovor ne zanika. Ker gre za ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve obveznosti po določbi 8. tč. 2. odst. 55. čl. ZIZ, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu ugovor štelo kot neutemeljen, čeprav ni razvidno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval navedeno plačilo, je potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru v tem delu (glede glavnice v višini 7.795,00 SIT).

V ostalem pa dolžnik nima prav, ko smiselno zatrjuje, da razen plačila zneska 7.795,00 SIT ničesar več ne dolguje, saj iz izvršilnega naslova poleg plačila glavnice izhaja tudi obveznost plačila zamudnih obresti in stroškov postopka. Ugovor je potrebno v preostalem delu zavrniti, ker ne vsebuje razlogov, ki preprečujejo izvršbo po določbi 55. čl. ZIZ. Ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče ugovor v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).