Uporaba videoposnetka v disciplinskem postopku društva

Datum

21.05.2024

Številka

07121-1/2024/592

Kategorije

Društva, Pravne podlage, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste na Disciplinski komisiji lovske družine kot dokazno gradivo prejeli videoposnetek, ki je bil narejen brez vednosti oz. soglasja snemane osebe. V imenu Disciplinske komisije vas zanima, ali se lahko videoposnetek uporabi kot dokazno gradivo v disciplinskem postopku ali gre za prevelik poseg v zasebnost snemanega in se kot tak ne sme uporabiti?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju: ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim zgoraj navedenim dopisom.

IP pojasnjuje, da lahko odločitev o tem, kateri podatki in dokazi bodo uporabljeni in upoštevani v disciplinskem postopku, sprejme le organ, ki vodi disciplinski postopek. IP namreč ni pristojen presojati, ali disciplinski ali kakšen drug organ zakonito vodi in odloča v določenem pravnem postopku.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko v okviru mnenj poda zgolj splošna pojasnila, priporočila in usmeritve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov pa je vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, kjer je določeno, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnih postopkov, kamor lahko uvrščamo tudi disciplinske postopke, ki jih vodijo društva, se obdelava osebnih podatkov z vidika 6. člena Splošne uredbe šteje za zakonito, če je obdelava neločljivo povezana s članstvom in delovanjem društva ter če se izvaja v skladu z nameni in pravili, ki so opredeljeni v temeljnih aktih društva. Pravna podlaga za takšno obdelavo osebnih podatkov je praviloma podana v (b) ali (f) točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Obdelava osebnih podatkov, kamor med drugim sodi tudi zbiranje, uporaba in hramba osebnih podatkov, ki se izvaja za namene videnja disciplinskih postopkov, se v društvu šteje za zakonito, če se izvaja v skladu s pravili oziroma po postopku, ki ga določajo temeljni akti društva (npr. pravilnik, ki v društvu ureja pravila vodenja disciplinskega postopka).

Uporaba videoposnetka v disciplinskem postopku, ki je bil narejen brez soglasja posameznika, nujno še ne pomeni nezakonite obdelave osebnih podatkov, saj je privolitev le ena od šestih pravnih podlag oziroma pogojev za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa 6. člen Splošne uredbe. Vendar pa odločitev o tem, kateri podatki in dokazi bodo uporabljeni in upoštevani v disciplinskem postopku, lahko sprejme le organ, ki vodi disciplinski postopek in kateri mora glede na konkretne okoliščine pretehtati dopustnost uporabe posameznih dokazov (npr. ali je uporaba posameznega dokaza skladna s predpisanimi pravili postopka, okoliščine pridobitve dokaza, ali zakoniti interesi društva prevladajo interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščini člana, na katerega se nanašajo osebni podatki, …). IP namreč ni pristojen za komentiranje vodenja pravnih postopkov ter za preverjanje, ali se v določenem organu zakonito vodi in odloča v konkretnem pravnem postopku. Navedeno pa ne pomeni, da ni zagotovljena presoja pravilnosti (zakonitosti) vodenja konkretnega pravnega (npr. disciplinskega) postopka, vključno z zagotavljanjem zakonite obdelave osebnih podatkov. Ta presoja je v okviru pravnega postopka zagotovljena pred organi, ki so pristojni odločati v konkretnem pravnem postopku, in sicer z uporabo ugovorov ter rednih ali izrednih pravnih sredstev, v skladu s pravili, ki urejajo pravni postopek v konkretni zadevi. Navedeno v primeru disciplinskega postopka, ki ga vodi društvo zoper svojega člana, pomeni, da lahko član društva svoje pravice v zvezi z uporabo ali izvedbo dokazov v disciplinskem postopku primarno uveljavlja pred organi in po postopku, kot ga določajo akti društva.

IP na koncu še opozarja, da bi nezakonito zbiranje osebnih podatkov za namene dokazovanja v disciplinskem postopku (npr. nezakonito izvajanje videonadzora, neupravičeno slikovno snemanje, nezakonito zbiranje osebnih podatkov iz zbirk drugih upravljavcev) lahko pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov ali nedopusten poseg v kakšno osebnostno pravico in bi, kot že omenjeno, prizadeti posameznik zaradi tega v postopku pred pristojnim organom lahko zahteval izločitev nezakonito pridobljenih dokazov in uvedbo postopka zoper osebo, ki je nezakonito zbirala ali posredovala njegove osebne podatke ali je s svojem ravnanjem kako drugače posegla v njegove osebnostne pravice.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka