Jedro

Tožniki so tožbo vložili zoper pravilno označeno in obstoječo pravno osebo. Zgolj pomanjkljiva oznaka stranke (izpadla je oznaka, da je podjetje v stečaju), ne pomeni, da je bila sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Gre za očitno pisno napako.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo z dne 3. 4. 2014, v zvezi z popravnim sklepom z dne 19. 6. 2014, ugotovilo, da je služnostna pravica uporabe vinske kleti, ki se nahaja pod stanovanjsko hišo v D., uporabe pisarne, ki se nahaja v visokem pritličju hiše št. ... v D., souporabe dvorišča, vožnje z vsemi vozili ter prehoda preko hiše številka ..., ki je v zemljiški knjigi pri nepremičninah z ID znakom 1/0-0 (ID pravice ...) ter 2/0-0 (ID pravice ...) vpisana v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine z ID znakom 3/0-0, prenehala (točka I izreka sodbe v zvezi z točko I popravnega sklepa). Zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali opustitev poseganja v lastninsko pravico, ki jo imajo na nepremičninah z ID znakom 1/0-0 ter 2/0-0 ter zahtevek za izrek denarne kazni za primer kršitve, je sodišče zavrnilo (točka II izreka sodbe). Toženi stranki je še naložilo, da povrne tožečim strankam stroške v višini 264,16 EUR s pripadki (točka III izreka).

2. Pritožbo vlaga tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V bistvenem navaja, da ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi, v sodbi tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o izvedenih dokazih, zaslišanih pričah in pregledani vsebini dostavljenih dokumentov ter dokumenti samimi. Očitno je nasprotje med obrazložitvijo in izrekom. Ugovarja pasivni legitimaciji, saj je nepremičnino na naslovu D., 24. 6. 2013 prodala kupcu S., d. o. o., trgovina na veliko in malo, D. S. V kupni pogodbi je jamčila, da je v zemljiški knjigi vpisana stvarna služnost v korist prodane nepremičnine. Opozarja, da je v uvodnem delu citirane sodbe kot toženec naveden pravni subjekt, ki je nehal obstajati z dnem začetka stečajnega postopka. Od 10. 5. 2012 obstaja drug pravni subjekt, to je D., d. d., v stečaju. Očitno je, da tožnikom ne pripada pravica do povračila stroškov, saj so jih povzročili sami.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki so tožbo vložili zoper pravno osebo D., d. d. - v stečaju, S., torej zoper obstoječo in pravilno označeno pravno osebo. Takšna tožba je bila pritožnici tudi vročena po njenem stečajnem upravitelju. Res je sicer, da je v uvodu izpodbijane sodbe tožena stranka pomanjkljivo označena, saj je izpadla oznaka, da je podjetje v stečaju, vendar pa to ne pomeni, da je bila zato zamudna sodba izdana zoper neobstoječo pravno osebo. Glede na to, da je v uvodu sodbe sodišče sicer navedlo, da toženo stranko zastopa stečajni upravitelj, je jasno, da gre (le) za očitno pisno napako. Nobenega dvoma ne more biti, da se sodba (kljub napaki) nanaša na pritožnico. Sodišče prve stopnje lahko to napako (po uradni dolžnosti ali na predlog strank) odpravi s popravnim sklepom (328. člen ZPP).

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo tudi nobene druge absolutno bistvene kršitve postopka, ki mu jih očita pritožba.

7. Sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo, izrek sodbe pa ni niti nerazumljiv niti z njimi v nasprotju. Katere so pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodbe ne bi dalo preizkusiti, pritožba konkretno tudi ne pove.

8. Na kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora konkretizirano navesti glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Trditev, da takšno nasprotje obstaja, je zato preveč splošna in pavšalna, da bi zadostila tej zahtevi. Trditev o nasprotju med tem, kar naj bi izpovedale zaslišane priče ter razlogi o vsebini zapisnikov o njihovih izpovedbah, pa je nerazumljiva, saj sodišče prve stopnje dokaznega postopka ni izvajalo.

9. Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku odločilo z zamudno sodbo. Takšna sodba se izda, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje 318. člen ZPP. Na podlagi te določbe izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka na pravilno vročeno tožbo v določenem roku ne odgovori(1) in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pasivnost toženca je torej eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe. Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in prakse, se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Iz domneve o priznanju dejstev pa logično sledi, da zamudne sodbe s pritožbo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar izrecno določa drugi odstavek 338. člena ZPP.

10. S pritožbenimi navedbami, da je bila nepremičnina s parc. št. 3/0, k. o. X, 24. 6. 2013 prodana in da tožena stranka ni več njena lastnica, slednja dejansko prereka trditve tožeče stranke v tožbi, da je pritožnica njena izključna lastnica. Posledično s tem graja tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na v tožbi zatrjevanih dejstvih. Takšne pritožbene navedbe zato, upoštevajoč drugi odstavek 338. člena ZPP, ne morejo biti upoštevne.

11. Pritožbeno sodišče v pojasnilo še dodaja, da sodišče v zamudnem postopku sicer ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb, preveri pa (4. točka 318. člena ZPP), ali navedbe ne nasprotujejo priloženim dokazom ali splošno znanim dejstvom. To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska (A12) je razvidno, da je bila tožena stranka na dan vložitve tožbe v zemljiški knjigi (še) vpisana kot izključna lastnica gospodujoče nepremičnine. Trditev tožeče stranke torej ni bila v nasprotju s predloženim dokazilom.

12. Ker je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje uspela, je na podlagi 154. člena ZPP upravičena tudi do povračila svojih stroškov. Odločitev, s katero je sodišče toženi stranki naložilo, da tožeči stranki te stroške povrne, je zato pravilna.

13. Pritožba je iz navedenih razlogov neutemeljena. Ker je sodišče prve stopnje, upoštevajoč dejansko podlago, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, tudi materialno pravo pravilno uporabilo ter ni storilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, je odločitev o tem odpadla. Stroške, ki so nastali tožeči stranki z vložitvijo odgovora na pritožbo, pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne, saj k odločitvi niso prispevali. Dolžna jih je zato nositi sama (155. v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Z izostankom odgovora je, upoštevajoč 1. odstavek 278. člena ZPP, izenačena tudi vložitev neobrazloženega odgovora. Do tega je prišlo tudi v obravnavani zadevi.