Jedro

Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 5928/2013 z dne 17. 1. 2013 obdržalo v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačati tožeči stranki 5.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2013 do plačila in ji povrniti izvršilne stroške 101,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega paricijskega roka do plačila. V delu glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice za čas od 29. 7. 2012 do 15. 1. 2013 je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačati tožeči stranki 908,35 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka od vročitve sodbe do plačila. Glavnica predstavlja neplačan del kupnine po pogodbi z dne 11. 2. 2008 za stanovanjsko enoto na parc. št. 290/8 k.o. in za parkirno mesto številka 14 v skupni garaži. 2. Tožena stranka se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožila iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožeča stranka ni upravičena terjati plačila ostanka kupnine, ker še sama ni izpolnila svoje obveznosti, saj še ni vknjižena lastninska pravica tožene stranke na parkirnem mestu številka 14 v skupni garaži. Dodaja, da ni zanikala trditve tožeče stranke, da se ureja etažna lastnina, ker ji to ni bilo znano in ker ni stranka v postopku, v katerem so lahko udeleženi samo lastniki ali solastniki nepremičnine. Prodajalec je dolžan ukreniti vse potrebno, da bo mogoč vpis lastninske pravice tožene stranke. Ker sam ni vpisan kot lastnik, ne bi mogel izpolniti svoje obveznosti niti, če bi tožena stranka plačala celotno kupnino. Zadnji obrok plačila še ni zapadel zaradi neodpravljene (pravne) napake. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotovilo obstoja pravice prodajalca razpolagati s stvarjo (parkirnim mestom številka 14). Obstaja negotovost, ali bo tožeča stranka mogla izpolniti svojo obveznost in izdati ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zato je tožena stranka upravičena zadržati ostanek kupnine (4 % od skupne kupnine) dokler tudi nasprotna obveznost ne bo izpolnjena.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba v nekaterih delih navaja, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti. Tožeča stranka je cesionar, ki je od prvega cesionarja T d.o.o. pridobila terjatev prodajalca G. d.o.o. Po drugem odstavku 421. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ima tožena stranka do tožeče stranke tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti prodajalcu, torej tudi ugovor neizpolnitve ali ogroženosti izpolnitve nasprotne obveznosti. Aktivna legitimacija tožeče stranke v pritožbi ni sporna.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka po kupoprodajni pogodbi z dne 11. 2. 2008 pridobila lastninsko pravico in posest na stanovanjski enoti ter posest na parkirnem mestu številka 14. Z aneksom k pogodbi z dne 25. 2. 2008 se je s prodajalcem dogovorila, da bo ostanek kupnine 5.500,00 EUR plačala takoj po odpravi vseh morebitnih napak na stanovanjskem objektu. Takšnih napak na stanovanjski enoti tožena stranka v pravdi ni zatrjevala, medtem ko obstoj napak na parkirnem mestu ni bil dogovorjen razlog za nezapadlost zadnjega obroka. Prvo sodišče je pravilno upoštevalo dogovor iz šestega odstavka 8. člena kupoprodajne pogodbe, da se prodajalec zavezuje na svoje stroške urediti dodatno listino, v kolikor bo to potrebno, takoj ko bo urejen etažni načrt za parkirna mesta in omogočiti kupcu vpis lastninske pravice za parkirno mesto številka 14. Tak dogovor ne pomeni, da je bilo plačilo zadnjega obroka odloženo do ureditve etažne lastnine in vpisa lastninske pravice na parkirnem mestu.

7. Toženi stranki je bilo ob podpisu pogodbe znano, da etažna lastnina še ni urejena, vendar se je strinjala s svojo obveznostjo takojšnjega plačila celotne kupnine (razen v primeru neodpravljenih morebitnih napak na stanovanjskem objektu, ki pa jih med postopkom ni zatrjevala). Glede na takšen dogovor ne more uspešno uveljavljati ugovora neizpolnjene obveznosti nasprotne stranke (prvi odstavek 101. člena OZ). Ostaja ji terjatev do prodajalca, da ji izda ustrezno listino za parkirno mesto, ko bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji iz pogodbe.

8. Po podpisu pogodbe je bilo toženi stranki v marcu 2008 parkirno mesto številka 14 izročeno v posest in ga nemoteno uporablja. V pravdnem postopku ni zatrjevala, da bi kdo njeni pravici do posesti oporekal ali si lastil svoje pravice na parkirnem mestu. Ni zanikala, da se ureja etažna lastnina. Ob tem ni pomembno, da prodajalec ni vpisan kot lastnik zemljišča, na kateri je zgrajena garaža, saj lahko prodajalec z dogovori z zemljiškoknjižnim lastnikom doseže potrebno listino iz šestega odstavka 8. člena kupoprodajne pogodbe. Nobenih trditev ni bilo med pravdo, da prodajalec investitor tega ne bi mogel doseči. Že ob podpisu pogodbe je bilo zemljiškoknjižno stanje znano, zato je tožena stranka dolžna izpolniti svojo obveznost iz pogodbe tako, kot se glasi. V pritožbi se je neutemeljeno sklicevala tudi na negotovost nasprotne izpolnitve iz prvega odstavka 102. člena OZ.

9. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter na ugotovljeni dejanski podlagi pravilno uporabilo materialno pravo, brez po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče po 353. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.