Jedro

Pravnomočna sodna odločba proti gospodarski družbi je izvršilni naslov tudi proti toženki, ki je družbenica izbrisane družbe. Za terjatev, ki jo tožeča stranka vtožuje, ima že pravnomočen sklep o izvršbi zoper družbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se glede toženke B.N. razveljavi in se tožba glede nje zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki B.N. povrniti stroške postopka v znesku 31.600,00 SIT, v roku 15 dni.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki B.N. povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 49.200,00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencem naložilo, da tožeči stranki nerazdelno plačajo 172.329,50 SIT z zakonskimi zamudnimmi obrestmi od zneskov natančneje opredeljenih v 1. točki izreka sodbe. Hkrati jim je naložilo, da tožeči stranki povrnejo pravdne stroške v znesku 100.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Proti sodbi sta se pritožila toženca B.N. in T.K. iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

S sklepom sodišča prve stopnje z dne 28.9.2004 je bila pritožba toženca T.K. proti sodbi zavržena (sklep pravnomočen 18.10.2004), zato je višje sodišče obravnavalo le pritožbo toženke.

Toženka sodišču prve stopnje očita, da sodbe ne more preizkusiti, ker sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala v vlogah. Gre za izpis iz sodnega registra za registracijo družbe T. d.o.o., kjer je razvidno, da je manjšinska družbenica in da ni imela vpliva na zastopanje družbe v pravnem prometu. Sodišče bi na podlagi te listine lahko ugotovilo, da nima bistvenega vpliva na poslovanje družbe (nima niti večinskega deleža niti ni zastopnica), zato je pasivna družbenica. K družbi je pritegnjena zgolj kot figura, kot papirnata družbenica. Vpogled v izpis iz sodnega registra v povezavi z ravnanjem tožencev J.K. in B.I., ki na tožbo nista odgovorila, ker jima je znano, da sta kriva za neprimerno poslovanje družbe, dokazuje, da ni prava družbenica. Po njenem prepričanju sodišče tega dokaza ni niti izvedlo, če pa ga je izvedlo, je nepravilna ugotovitev, da ni uspela dokazati statusa pasivne družbenice. Ne razpolaga z dokumentacijo družbe, ki bi izkazovala finančno poslovanje ali sklepanje pogodb oz. podobno. J.K. in B.I. sta odgovorna za propad družbe. Drugih dokazov v prid trditve, da ni aktivna družbenica, nima. Odločitev sodišča je najmanj preuranjena, kršeno je materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe v okviru v pritožbi uveljavljanih razlogov, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. tč. 339. čl. ZPP, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). O sporni terjatvi tožeče stranke je bilo, kot navaja tožeča stranka v tožbi sama, isto pa je razvidno tudi iz spisa Okrajnega sodišča v Kamniku Ig, že pravnomočno odločeno. Dolžniku, družbi T. d.o.o. Ljubljana, katere ustanovitelji in družbeniki so toženci, je bilo s sklepom o izvršbi z dne 8.11.1996 naloženo plačilo sedaj vtoževane terjatve in dovoljena predlagana izvršba. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ima oporo v izpisku iz sodnega registra (A 1) je bil dolžnik izbrisan na podlagi 37. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod, ker v zakonsko določenem roku ni opravil uskladitve po 1. in 2. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD. Izkaže se, da je tožnica vložila v zvezi z isto terjatvijo novo tožbo proti tožencem, ki so družbeniki izbrisane družbe. Pravnomočna sodna odločba proti gospodarski družbi je izvršilni naslov tudi proti toženki, ki je družbenica izbrisane družbe. Glede na določbo 4. odst. 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) bi tožeča stranka lahko dosegla nadaljevanje izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra, saj bi prehod obveznosti nanjo lahko dokazala z izpiskom iz sodnega registra (1. odst. 24. čl. ZIZ).

Ker je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče druge stopnje je zato moralo pritožbi toženke ugoditi ter glede nje izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči (2. odst. 354. čl. ZPP).

Posledično je na podlagi 2. odst. 165. čl. ZPP moralo odločati o stroških postopka. Na podlagi 1. odst. 154. čl. ZPP je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti njene stroške (stroške zastopanja, stroške za takse), ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo ter priglašenim stroškovnikom.

Za sestavo odgovora na tožbo je sodišče druge stopnje toženki priznalo 200 točk, kar ob vrednosti točke 110,00 SIT znaša 22.000,00 SIT, 20 % DDV in sodno takso za odgovor na tožbo (5.200,00 SIT), tako skupno znašajo stroški postopka 31.600,00 SIT. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (za sestavo pritožbe in takso za pritožbo v skladu s priglašenim stroškovnikom). Pritožbeni stroški toženke znašajo 49.200,00 SIT.