Jedro

Sodišče je pripor zoper obdolžene podaljšalo iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ker teža kaznivih dejanj (kaznivo dejanje ponarejanja denarja) ter okoliščine izvršitve teh kaznivih dejanj (tiskanje večje količine ponarejenih evrskih bankovcev, razpečevanje in spravljanje v obtok tako ponarejenega denarja v daljšem časovnem obdobju) kažejo na dobro organiziranost, ozek in zaprt način delovanja udeležencev pri teh kaznivih dejanjih, pri čemer je imel vsak od obdolžencev točno določeno vlogo, vsi pa so bili motivirani s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi.

Izrek

Zoper obdolžene R. Š., M. A. in A. K. se pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša še za dva meseca, to je do 4. 8. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolžene R. Š., M. A. in A. K. je bil s sklepi preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Krškem z dne 5. 3. 2015 odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki vsem trem obdolžencem teče od prijetja dne 4. 6. 2015 dalje. Pripor je bil zoper vse tri obdolžence podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30. 3. 2015, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9. 4. 2015 za dva meseca, to je do 4. 6. 2015. 2. Okrajna državna tožilka je dne 22. 5. 2015 Vrhovnemu sodišču predlagala, da vsem trem obdolžencem pripor podaljša iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za tri mesece. V obširnem predlogu navaja, da je državno tožilstvo zoper obdolžence vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivih dejanj ponarejanja denarja po 243. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je bila s sklepoma preiskovalne sodnice z dne 15. 4. 2015 in 24. 4. 2015 tudi uvedena. Razlogi, ki so utemeljevali odreditev in podaljšanje pripora zoper obdolžence ter so povzeti v sklepih o uvedbi preiskave ter odreditvi in podaljšanju pripora še vedno predstavljajo podlago za nadaljnjo predlagano omejitev svobode obdolžencev, kar velja tako za utemeljen sum, kot za nevarnost, da bi obdolženci na prostosti nadaljevali s kaznivimi dejanji. Obdolženi R. Š. je sicer zaposlen, vendar količina ponarejenih bankovcev, ki jih je spravil v obtok in dolgo obdobje izvrševanja kaznivega dejanja, kaže na dobro organizirano mrežo, v kateri je imel obdolženec pomembno vlogo, bil je organizator, posrednik, vezni člen med ponarejevalci in odjemalci. Obdolženi M. A. ni zaposlen, je brez premoženja in je bilo ponarejanje denarja očitno njegov edini vir preživljanja. Bil je že večkrat obsojen za kazniva dejanja, sam je tiskal ponarejen denar, hkrati pa v kriminalno dejavnost potegnil še dva mladoletnika. Obdolženi A. K. ni zaposlen in je brez premoženja, tako sta bila očitno ponarejanje denarja in preprodaja droge njegov vir preživljanja. Za kazniva dejanja je že bil obravnavan in obsojen, iz prevzgojnega doma Radeče pa odpuščen dne 29. 12. 2014, sedaj očitana kazniva dejanja pa je začel izvrševati že naslednji dan po odpustu iz prevzgojnega doma. Iz okoliščin in načina storitve kaznivih dejanja izhaja, da so bili storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja ponarejanja denarja zelo dobro organizirani, šlo je za ozek in zaprt način delovanja pri katerem so bili obdolženci zelo previdni (šifrirana govorica). Količina bankovcev s katerimi so razpolagali kaže, da gre za širše zastavljeno delovanje. Obdolženci z dejanjem niso prenehali niti, ko so izvedeli, da je bil del bankovcev ob unovčenju odkrit, kar kaže na njihovo vztrajnost in pohlep. Zato obstaja velika verjetnost, da bi, kolikor bi bili izpuščeni na prostost, s to kriminalno dejavnostjo nadaljevali. Pripor je edino sredstvo, da se obdolžencem prepreči nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj, zato milejši ukrep ne pride v poštev. Pripor pa je tudi neogibno potreben za varnost ljudi in njihovega premoženja, poseg v pravico obdolžencev do osebne svobode pa sorazmeren potrebi po zagotovitvi varnosti ljudi in njihovega premoženja.

3. Zagovorniki obdolžencev, seznanjeni s predlogom državne tožilke za podaljšanje pripora, so se o njem pisno izjavili. Zagovornik obdolženega R. Š., odvetnik D. M. iz K., v odgovoru na predlog predlaga zavrnitev predloga ter navaja, da državno tožilstvo v samem predlogu ponovno navaja, kar je navedlo že do sedaj in ni navedlo nobenih novih okoliščin, ki bi kazale na to, da je potrebno pripor podaljašati. Meni, da ni zakonskih pogojev za podaljšanje pripora, ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni, obdolženec ima redno službo, urejeno življenje in še ni bil kaznovan. Zagovorniki obdolženega A. K., D. E. in D. E. ml., odvetnika iz K., v odgovoru na predlog državne tožilke navajata, da je ta dejansko in pravno neutemeljen. Obdolženec je star 18 let, je dijak, kot izhaja iz njegovega zagovora je bil soobdolženemu R. Š. dolžan denar in ga je zavedel in hkrati prisilil v konkretna dejanja. Do sedaj prestan pripor je nanj vplival vzgojno, nima namena, da bi ponovil kaznivo dejanje. Zagovornik obdolženega M. A., odvetnik I. H. iz B., v odgovoru na predlog navaja, da utemeljen sum še ni v zadostni meri potrjen, saj preiskava še zdaleč ni končana, ni dokazano, da se je obdolženec pečal s ponarejanjem denarja v obdobju, ki se mu očita, temveč le od decembra 2014 dalje. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni izkazan, temelji na hipotetičnih predpostavkah in ni konkretiziran. Dejansko je mreža razbita in v takšnih okoliščinah obdolženec ne more delovati, pa tudi deloval ni v okviru mreže, ker je poznal le soobdolženega R. Š. Isti učinek bi bil dosežen s hišnim priporom, kjer bi obdolženec lahko skrbel za bolnega očeta.

4. Preiskovalna sodnica je ob predložitvi predloga državne tožilke za podaljšanje pripora Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije dne 29. 5. 2015 zaradi odločitve o predlogu državne tožilke, skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP podala pojasnilo, da je v obravnavani zadevi bil izdan sklep o preiskavi, ki pa še ni pravnomočen, saj zaradi nevročitve sklepa eni izmed obdolženk senat še ni odločal o pritožbah zoper navedeni sklep. Sodišče je sicer zaslišalo večino predlaganih prič, potrebno pa je zaslišati še dve, ena od teh se nahaja v Švici, pri drugi pa so težave z vročitvijo vabila. Tekom preiskave bo potrebno pridobiti še poročilo pristojnega organa socialnega varstva za starejša mladoletnika ter poročilo o pregledu zaseženih elektronskih naprav. Ocenjuje, da bo preiskavo uspela zaključiti v dveh mesecih.

B.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja za katero je v zakonu predpisana kazen nad pet let zapora, podaljšati pripor največ še za tri mesece. Ker je za kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena KZ-1 predpisana kazen zapora od šestih mesecev do osmih let, je ta formalni pogoj za podaljšanje pripora zoper obdolžence podan.

6. Pripor sodišče podaljša, če so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP pa je podan, če teža, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti določene osebe za katero je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, njeno prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi ponovila kaznivo dejanje.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila s sklepom preiskovalne sodnice z dne 24. 4. 2015 uvedena preiskava zoper obdolžene R. Š., F. K., M. A. in J. V. zaradi kaznivih dejanj ponarejanja denarja po drugem in prvem odstavku 243. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, zoper obdolženo I. K. za kaznivo dejanje ponarejanja denarja po drugem in prvem odstavku 243. člena v zvezi z 38. členom KZ-1, zoper obdolženo K. O. za kaznivo dejanje ponarejanja denarja po drugem in prvem odstavku 243. člena KZ-1, zoper obdolženega M. T. za kaznivo dejanje ponarejanja denarja po drugem odstavku 243. člena KZ-1 in obdolženega D. V. za kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Preiskovalna sodnica je v obširnih razlogih sklepa o uvedbi preiskave (strani 6-39) utemeljila utemeljenost suma obdolžencem očitanih kaznivih dejanj. Zoper obdolženega A. K. pa je sklep o preiskavi z dne 15. 4. 2015 zaradi kaznivih dejanj ponarejanja denarja po drugem in prvem odstavku 243. člena v zvezi z 20. členom KZ-1 in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 pravnomočen. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča se utemeljenost suma glede obdolžencem v sklepih o preiskavi očitanih kaznivih dejanj med preiskavo z do sedaj izvedenimi dokazi ni omajala, zato ni moč pritrditi navedbam zagovornika obdolženega M. A. v odgovor na predlog državne tožilke, da se vloga obdolženca pri kaznivem dejanju zazna šele decembra 2014 in ne osem mesecev prej kot se mu to očita.

8. Vrhovno sodišče je sledilo predlogu državne tožilke in pripor zoper obdolžene R. Š., M. A. in A. K. podaljšalo iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Po presoji Vrhovnega sodišča se okoliščine od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30. 3. 2015) niso v ničemer spremenile. Teža kaznivih dejanj (kaznivo dejanje ponarejanja denarja) ter okoliščine izvršitve teh kaznivih dejanj (tiskanje večje količine ponarejenih evrskih bankovcev, razpečevanje in spravljanje v obtok tako ponarejenega denarja v daljšem časovnem obdobju) kažejo na dobro organiziranost, ozek in zaprt način delovanja udeležencev pri teh kaznivih dejanjih, pri čemer je imel vsak od obdolžencev točno določeno vlogo, vsi pa so bili motivirani s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi. Obdolženi M. A. je že bil obravnavan za premoženjska kazniva dejanja (sodba Okrožnega sodišča v Krškem z dne 19. 2. 2013 in z dne 9. 7. 2013, ko mu je zaradi kaznivih dejanj tatvine oziroma velike tatvine bil izrečen vzgojni ukrep), je brez zaposlitve in se po lastni izjavi preživlja s priložnostnimi deli, h kaznivemu dejanju pa je vključil še mlajša sostorilca. Obdolženi A. K. je nezaposlen, brez premoženja, bil pa je prav tako že obravnavan za kazniva dejanja (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 4. 2012, ko mu je bil zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja izrečen vzgojni ukrep, s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 1. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22. 5. 2012 pa zaradi kaznivega dejanja ropa ter s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 12. 2012 zaradi kaznivega dejanja ropa izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni zavod). Obdolženec je bil odpuščen iz prevzgojnega zavoda 29. 12. 2014, sedaj očitana kazniva dejanja pa naj bi storil takoj po odpustu iz prevzgojnega zavoda. Obdolženi R. Š. je sicer redno zaposlen in nekaznovan (kar v odgovoru na predlog državne tožilke ponovno izpostavlja obdolženčev zagovornik), vendar pa je njegova vloga pri kaznivem dejanju (ko je od soobdolženega M. A. prevzel ponarejene bankovce in jih proti plačilu izročal soobdolženim, da so jih spravili v obtok) tudi po presoji Vrhovnega sodišča kaže, da mu dohodki, katere prejema z redno zaposlitvijo ne zadoščajo za njegove potrebe. Z izvrševanjem kaznivega dejanja pa je nadaljeval vse do februarja 2015, kljub temu, da je bil že v aprilu 2014 seznanjen, da je policija zasegla ponarejene bankovce, vendar ga to od izvrševanja kaznivega dejanja ni odvrnilo.

9. Tako po presoji Vrhovnega sodišča navedene okoliščine pri vseh treh obdolžencih kažejo na realno nevarnost, da bi, če bi bili izpuščeni na prostost z izvrševanjem takšnih kaznivih dejanj nadaljevali. Tega zaključka do sedaj že večkrat ponovljene navedbe zagovornika obdolženega M. A. v odgovoru na predlog državne tožilke, da je „mreža“ razbita in da v takšnih okoliščinah obdolženec ne more delovati ter navedbe zagovornika obdolženega A. K. v odgovoru na predlog državne tožilke, da je obdolženec dijak, vpisan v 3. letnik v šolskem letu 2014/2015 v program voznik izobraževanje odraslih ter da je pripor nanj vplival vzgojno, ne morejo omajati. Pripor je tako po presoji Vrhovnega sodišča neogibno potreben zaradi varnosti ljudi - prejemnikov ponarejenih bankovcev v lokalih in trgovinah, kjer so bili ponarejeni bankovci unovčevani, ter njihovega premoženja, ki je bilo dosedanjim ravnanjem obdolžencev že oškodovano in ogroženo, ter tega z milejšim ukrepom ni moč zagotoviti. Poseg v pravico obdolžencev do osebne svobode pa je glede na vse navedene okoliščine tudi sorazmeren s pravico oškodovancev do varnosti njihovega premoženja.

10. Zoper obdolžence je bil pripor podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Ljubljani do 4. 6. 2015. Kot izhaja iz pojasnila preiskovalne sodnice z dne 29. 5. 2015, je zaslišala že večino predlaganih prič, potrebno je zaslišati še dve priči in pridobiti poročilo pristojnega organa socialnega skrbstva ter poročilo o pregledu zaseženih elektronskih naprav. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora obdolžencem za tri mesece, kot to predlaga državna tožilka, ni potrebno. Upoštevaje določbo 200. člena ZKP, ki nalaga vsem organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da postopajo posebno hitro, če je obdolženec v priporu, je Vrhovno sodišče pripor obdolžencem podaljšalo za dva meseca, to je do 4. 8. 2015. To je za čas, ki po presoji Vrhovnega sodišča zadošča za zaključek preiskave in obenem omogoča državni tožilki po končani preiskavi odločitev skladno z določbo drugega odstavka 184. člena ZKP.