Jedro

Določitev višine preživnine za otroka - porazdelitev bremena preživljanja med oba starša. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno).

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da je tožeča stranka dolžna plačati mesečno preživnino v znesku 27.500,00 SIT za mesec marec 2006 in 35.000,00 SIT za mesece april, maj, junij in julij 2006 ter od 1.8.2006 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 60.000,00 SIT. Višji zahtevek za preživnino se zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo opr. št. P z dne 29.9.2006 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njunega skupnega otroka zaupalo v varstvo in vzgojo toženki, določilo stike med otrokom in tožnikom ter tožniku naložilo plačevanje preživnine v višini 65.000,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik in v pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno porazdelilo preživninsko breme med oba zavezanca, saj ni upoštevalo, da hči precej časa preživi pri očetu in v tem času zanjo tožnik tudi finančno poskrbi. Poleg tega je sodišče opravilo napačen izračun razmerja med plačama pravdnih strank. Meni, da bi bila primerna preživnina 50.000,00 SIT. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stikih, ker so stiki določeni samo za določen čas in zoper odločitev o stroških.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedbe iz tožnikove pritožbe prerekala.

Pritožba je le delno utemeljena glede višine preživnine.

Pritožnik se v zvezi s preživnino pritožuje glede razporeditve preživninske obveznosti med oba zavezanca (sama višina stroškov mladoletne hčere ni sporna). Ne drži, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je hči med stiki pri očetu in da v tem času zanjo finančno poskrbi tožnik. Izrecno je obrazložilo, da je pri razdelitvi preživninskega bremena upoštevalo razmerje med dohodki pravdnih strank, porazdelitev bremena preživljanja v času stikov (kar vključuje tudi prevoze na stike), dejstvo, da je vsakodnevna skrb kljub vsemu na toženki, ter dejstvo, da ima tožnik poleg višjih prihodkov tudi več premoženja. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje dalo okoliščinam, ki govorijo v prid toženke, preveliko težo. Ni sporno, da ima tožnik dvakrat večje prihodke (nenazadnje iz teh dohodkov kupuje nepremično premoženje). Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno). Upoštevati je treba tudi, da je bila pri izračunu otroškega dodatka doslej upoštevana minimalna preživnina in da bo določitev primerne preživnine nekoliko vplivala na višino otroškega dodatka. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je primerna preživnina 60.000,00 SIT, kar pomeni, da bo na toženko odpadlo nekaj več kot 20.000,00 SIT. Tako razmerje ustreza gornjim dejanskim ugotovitvam glede zmožnosti preživninskih zavezancev in glede pokrivanja vseh potreb otroka, tako tistih, ki jih je mogoče in tistih, ki jih ni mogoče jasno finančno opredeliti.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da toženka živi s hčerjo brez nadomestila v skupni hiši, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje to okoliščino upoštevalo že pri določitvi višine stroškov preživljanja.

Ne drži pritožbena navedba, da bi bili stiki s sodbo določeni le za določen čas. Urejena je razporeditev počitnic v letu 2006 (izrecno) in 2007, (predviden predlog toženke), kar pa ne pomeni, da stiki niso urejeni tudi še za naprej. Omeniti je še, da je sodišče v sodbo le povzelo dogovor pravdnih strank in da sta se stranki s tem izrecno strinjali.

Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo glede preživnine in prisodilo preživnino v višini 60.000,00 SIT (ob upoštevanju v času trajanja postopka plačanih zneskov preživnine, ki med strankama niso sporni), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožnik se smiselno pritožuje tudi zoper odločitev o stroških pravdnega postopka (do zaključka glavne obravnave). Sodišče bi po njegovem mnenju moralo naložiti toženki povrnitev vseh njegovih pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o stroških oprlo na določbo 413. člena ZPP, po kateri odloči sodišče v zakonskih sporih o pravdnih stroških po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo, da je bil postopek izpeljan v korist obeh strank in da mora zato vsaka stranka nositi svoje stroške postopka (na kar ne vpliva sprememba višine preživnine), zato je v tem delu pritožba neutemeljena in je pritožbeno sodišče v tem delu potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Enaka ugotovitev pa velja tudi za stroške pritožbenega postopka. Pritožnik je tako ali tako s pritožbo le deloma uspel, stroški pa so nastali obema strankama. Na podlagi vsega povedanega zato vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.