Jedro

Sodišče odloča o višini preživnine glede na zmožnosti staršev, torej glede na njihove sposobnosti in gmotne življenjske razmere (78. člen ZZZDR). Bistvena okoliščina, ki jo kot tako poudarja tudi sodišče druge stopnje, so toženčevi dohodki, pri katerih po oceni drugostopenjskega sodišča prisojena preživnina predstavlja 10 odstotni delež. Upoštevani so torej redni dohodki, ki jih je bil toženec sposoben zaslužiti, ko je bil še redno zaposlen, in način življenja, ki kaže na sposobnost zaslužiti nadpovprečni dohodek. Le v tem okviru, ter glede na preživninske zmožnosti matere, je sodišče preživnino tudi pravilno odmerilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, mladoletnega otroka A. Z. (roj. 11.2.1985) dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa naložilo, naj za njegovo preživljanje mesečno plačuje po 50.000 SIT od 1.6.2002 dalje. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo ter še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti odločbi sodišča druge stopnje, je v zvezi s tretjo točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, torej glede odločitve o preživnini, vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče razveljavi sodbo višjega sodišča ter sodbo prvostopenjskega sodišča v tretji točki izreka in v tem delu vrne zadevo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču. Tožena stranka v reviziji navaja, da je prvostopenjsko sodišče povsem pavšalno ugotovilo, da znašajo mesečne potrebe mladoletnega sina 78.000 SIT. Že v svoji prvi pripravljalni vlogi je toženec natančno specificiral mesečne potrebe mladoletnega otroka po posameznih postavkah in za svoje navedbe predložil vse potrebne in ustrezne dokaze. Na podlagi toženčevega specificiranega izračuna znašajo mesečne potrebe otroka cca. 71.000 SIT.

Prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi, da znašajo otrokove mesečne potrebe 78.000 SIT, ni navedlo, na katere izvedene dokaze je oprlo to svojo ugotovitev. V tem delu sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je v naši sodni praksi nesporno, da pomanjkljiva obrazložitev pomeni tudi poseg v ustavno pravico prizadete osebe do pritožbe. Tožena stranka še navaja, da je sodišče pri oceni toženčevih zmožnosti za preživljanje mladoletnega otroka ugotovilo tudi, da je iz dopisa P. razvidno, da naj bi toženec od te družbe prejel v obdobju od 17.8.2001 do 19.2.2002 dohodek v višini 75.000 SIT, da naj bi imel na svojem tekočem računu v letu 2001 in 2002 pozitivno stanje in da je imel v tem obdobju prometa v dobro tudi povprečno cca 10.000.000 SIT na mesec, kar naj bi vse izhajalo iz dopisa NLB. Toženec trdi, da so takšne ugotovitve sodišča protispisne. Podan je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožencu niso bili vročeni nekateri dokazi (dopis družbe H., dopis P., dopis NLB), niti ni mogel vedeti do izdaje prvostopenjske sodbe, da je sodišče takšne listine pridobivalo. Toženec za navedene dokaze sploh ni vedel in mu ni bila dana možnost podaje izjave o njih, zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vse navedene kršitve so vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sodb, saj zaradi njih dejansko stanje ni moglo biti pravilno ugotovljeno. Materialnopravno zmotno je sodišče ovrednotilo skrb tožnice za mladoletnega sina kot njen prispevek k njegovemu preživljanju, saj je bil ob izdaji sodbe sin star 17 let in pol in ne potrebuje več skrbi staršev v takem smislu, da bi jo sodišče upoštevalo kot prispevek k preživljanju tistega od staršev, kateremu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Višina preživnine mladoletnih otrok je odvisna od vrste dejavnikov, predvsem pa od njihovih potreb in preživljalskih zmožnosti staršev. Predvsem je treba upoštevati socialni položaj oziroma stanje družine v času pred njenim razpadom, in ugotoviti in upoštevati normalne potrebe otroka določene starosti in določenih obveznosti v podobnih socialnih okoljih. Sodišče je potrebe otroka ovrednotilo na 78.000 SIT, upoštevaje predvsem otrokovo starost, okoliščine, da se aktivno ukvarja s športom in da veliko hodi na tekmovanja v tujino ter obiskuje drugi letnik gimnazije. Upoštevalo je tudi stroške prehrane, obutve, obleke, letovanj in športa. V postopku sta obe pravdni stranki s predloženimi obračuni otrokovih potreb podrobno specificirali otrokove izdatke, in toženčev izračun otrokovih mesečnih potreb le v manjšem obsegu odstopa od izračuna sodišča. Oceno sodišča o otrokovih mesečnih potrebah je torej, upoštevaje okoliščino, da jih ni mogoče do potankosti izraziti v denarju, v tem okviru mogoče preizkusiti, oziroma so v sodbah podani vsi razlogi o dejstvih, ki so bili odločilni za presojo višine otrokovih potreb.

Preživnina je odmerjena tudi v okviru preživninske zmožnosti staršev in ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni mogoče pritrditi reviziji, da predstavljajo ugotovitve v zvezi s prometom na računih tožene stranke, povezane z dopisom NLB in dopisom družbe P., ugotovitve o odločilnih dejstvih. Zato revizijskemu sodišču tudi ni bilo treba presojati skladnosti navedb v razlogih prvostopenjske sodbe o vsebini teh listin s samimi listinami. Sodišče odloča o višini preživnine glede na zmožnosti staršev, torej glede na njihove sposobnosti in gmotne življenjske razmere (78. člen ZZZDR). Bistvena okoliščina, ki jo kot tako poudarja tudi sodišče druge stopnje, so toženčevi dohodki, pri katerih po oceni drugostopenjskega sodišča prisojena preživnina predstavlja 10-odstotni delež. Upoštevani so torej redni dohodki, ki jih je bil toženec sposoben zaslužiti, ko je bil še redno zaposlen, in način življenja, ki kaže na sposobnos-t zaslužiti nadpovprečni dohodek. Le v tem okviru, ter glede na preživninske zmožnosti matere, je sodišče preživnino tudi pravilno odmerilo.

Ni tudi podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s trditvami, da tožniku niso bili dani na vpogled dopisi družbe H., P. in NLB. Z vsemi dokaznimi predlogi, ki jih je v pripravljalni vlogi predlagala tožeča stranka, je bil toženec seznanjen in se je v zvezi z njimi lahko tudi izjavil, kar je, kot pravilno ugotavlja drugostopenjsko sodišče, tudi storil z vlogo z dne 19.4.2002. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizijski očitki niso utemeljeni, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).