Jedro

Sodišče prve stopnje je s svojim sklepom zavrglo tožbo zoper odločbo tožene stranke, ki je bila vložena kljub temu, da ta odločba še ni postala dokončna. Zoper odločbe, ki niso dokončne, pa ni možno vložiti tožbe v upravnem sporu. Na to dejstvo postavljeni tožbeni zahtevki ne vplivajo, saj se taka nedovoljena tožba zavrže v celoti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo, ker izpodbijani upravni akt v predmetni procesni situaciji ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izpodbijana odločba Geodetske uprave, št. 02112-3273/2013-24 z dne 18. 03. 2015, zaradi tega, ker je v teku upravni postopek odločanja o pritožbi zoper to odločbo, še ni dokončna, zato niso izpolnjene procesne predpostavke za upravni spor zoper izpodbijani akt. Na tej podlagi je tudi zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in določilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in storilo bistvene kršitve pravil postopka. Pritožnik zato predlaga, da Vrhovno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na pritožnika, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sprejelo procesni sklep ter svojo odločitev oprlo na določbo 36. člena ZUS-1, zato materialnega prava pri svoji odločitvi sploh ni uporabilo. Navedbe pritožnika glede kršitve materialnega prava s strani sodišča prve stopnje so zato nebistvene in neutemeljene.

5. Glede procesnih kršitev ZUS-1 je iz pritožbe mogoče razbrati, da pritožnik sodišču prve stopnje očita, da ni odločilo o vseh tožbenih zahtevkih (tudi o spremembi zahtevka v dopolnitvi tožbe z dne 2. 12. 2015) ter da glede tega vprašanja ni pojasnila v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, oziroma je odločitev nejasna.

6. Sodišče prve stopnje je s svojim sklepom zavrglo tožbo zoper odločbo tožene stranke, ki je bila vložena kljub temu, da ta odločba še ni postala dokončna. Zoper odločbe, ki niso dokončne, pa ni možno vložiti tožbe v upravnem sporu. Na to dejstvo postavljeni tožbeni zahtevki ne vplivajo, saj se taka nedovoljena tožba zavrže v celoti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna in zakonita (I. točka izreka). Razloge za svojo odločitev pa je sodišče prve stopnje pritožniku tudi pravilno pojasnilo, ob tem pa dodalo še dodatna pojasnila v zvezi s procesno situacijo tožnika, zato tudi zatrjevane kršitve pravil postopka v upravnem sporu niso podane.

7. Glede na to, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna, je pravilna tudi odločitev o začasni odredbi (II. točka izreka) in stroških postopka (III. točka izreka).

8. Vrhovno sodišče je moralo zato pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijani sklep na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem in četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.