Up-258/97

30.10.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. P. iz C., ki ga zastopa M. N., odvetnica v C. na seji senata dne 30. oktobra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M. P. zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 206/97 z dne 11.7.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo dne 16.7.1997 zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bil zavrnjen predlog njegove zagovornice za odpravo pripora. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do osebne svobode ter kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.

2.Zavrnitev predloga za odpravo pripora je sodišče v izpodbijanem sklepu utemeljilo s tem, da se ne more spuščati v presojo izvedenih dokazov in s tem v utemeljenost obtožnice, ker je za to pristojen razpravljajoči senat, ter s tem, da se v ničemer niso spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o podaljšanju pripora; slednjega pritožnik v predlogu za odpravo pripora niti ni uveljavljal.

3.Pritrditi je treba stališču, ki ga je zavzelo sodišče v izpodbijanem aktu glede pristojnosti zunajobravnavnega senata za presojo izvedenih dokazov v postopku in za odločitev o utemeljenosti obtožnice. Po pravnomočnosti obtožnice v kazenskem postopku je ta presoja izključno v pristojnosti

razpravljajočega sodišča, ki bo moralo po izvedeni glavni obravnavi vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje storiti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne (drugi odstavek 355. člena Zakona o kazenskem postopku; Uradni list RS, št. 63/94). Na tej podlagi bo moralo razpravljajoče sodišče z gotovostjo zunaj vsakega dvoma odločiti o utemeljenosti obtožnice. Zunajobravnavni senat, ki odloča o priporu, pa ne presoja utemeljenosti obtožnice, ampak presoja, ali je neogibno potrebno zaradi varnosti ljudi pripreti osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje (prvi odstavek 20. člena Ustave). Za odreditev in podaljšanje pripora torej zadošča utemeljen sum. Ta je ob pravnomočnosti obtožnice izkazan, saj gre za tisto stopnjo utemeljenega suma, ko mora biti ta že podkrepljen z dokazi, katerih število in vsebina sta takšni, da opravičujeta utemeljen sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje. Ob tem je na podlagi ugotovitve, da še vedno obstojijo isti razlogi za poseg v osebno svobodo pritožnika, te razloge pa je po vsebini že preizkušal tudi senat Ustavnega sodišča (sklep št. Up-160/97-4 z dne 2.7.1997), sodišče utemeljeno zavrnilo pritožnikov predlog za odpravo pripora. Zato mu ni mogoče očitati, da je z zavrnitvijo pritožnikove zahteve po presoji dokazov in utemeljenosti obtožnice kršilo njegovo pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave.

4.Kolikor pritožnik uveljavlja kršitev pravice iz 23. člena Ustave kot kršitev, ki se nanaša na dolgotrajnost kazenskega postopka (vsakdo ima pravico, da odloča sodišče o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja) , mu je bilo že v zgoraj citiranem sklepu pojasnjeno, da je za obravnavo te kršitve v ustavni pritožbi izpolnjena procesna predpostavka šele, ko je izčrpano sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave. Če pa se morebiti zatrjevanje te kršitve nanaša na trajanje pripora, pa je treba ugotoviti, da bi moral pritožnik to kršitev poprej uveljavljati v predlogu za odpravo pripora. Pritožnik tega v predlogu za odpravo pripora z dne 4.7.1997 ni zatrjeval, tako da sodišču tudi ni mogoče očitati, da ni opravilo presoje, ali je trajanje pripora glede na potek kazenskega postopka in vse relevantne okoliščine primera še razumno dolgo. Zato je tudi s tega vidika zatrjevanje kršitve iz 23. člena Ustave preuranjeno.

5.Ker z izpodbijanim aktom očitno niso bile kršene ustavne pravice pritožnika, ni bilo razlogov za sprejem te ustavne pritožbe v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič