Jedro

Zato je po mnenju pritožbenega sodišča plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo v smislu drugega stavka prvega odstavka 57. c člena ZP-1 razumeti kot plačilo polovične globe pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.1 Plačilo polovične globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne pomeni odpovedi že vloženi zahtevi za sodno varstvo, treba šteti, da se je odpovedal pravici do plačila polovične globe in ne zahtevi za sodno varstvo.

Iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja pa ni razvidno, kakšne razmere naj bi bile v trenutku vožnje na vozišču in katerim konkretnim razmeram oz. okoliščinam bi storilka morala prilagoditi hitrost vožnje, zaradi česar dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni mogoče šteti za prekršek.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se I. točka izreka glasi: ″Zahtevi za sodno varstvo se ugodi in se plačilni nalog Policijske postaje Velenje št. 000120084636 z dne 30. 7. 2019 spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilko A. M. zaradi prekrška po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki naj bi ga storila 30. 7. 2019 ob 8.50 uri v Velenju, na T. cesti 20 s tem, ko naj ne bi hitrosti in načina vožnje prilagodila tehničnim in drugim lastnostim ceste, da bi lahko ustavila pred oviro, ki bi jo glede na okoliščine lahko pričakovala, ter zaradi tega povzročila prometno nesrečo II. kategorije, ustavi po 1. točki 136. člena Zakona o prekrških.″

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo I. točko izreka ugodilo zahtevi za sodno varstvo in plačilni nalog prekrškovnega organa št. .... dne ... spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), v II. točki izreka pa s stroški ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb predpisa, ki ureja prekršek in bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. in 3. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev sodbe o prekršku in zavrženje zahteve za sodno varstvo oziroma podrejeno zavrnitev zahteve za sodno varstvo kot neutemeljene.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma je v zvezi s pritožbenimi navedbami, da je sodišče kršilo določbe postopka o prekršku, ker je storilka po dne 7. 8. 2019 vloženi zahtevi za sodno varstvo plačala polovico izrečene globe 14. 8. 2020, zaradi česar bi sodišče prve stopnje njeno zahtevo za sodno varstvo ob upoštevanju 57.c člena ZP-1 moralo zavreči, pritožbeno sodišče ugotavlja, da prekrškovni organ o tem ni seznanil sodišča pred izdajo izpodbijane sodbe, prav tako pa to dejstvo v spisovnem gradivu tudi po vložitvi pritožbe ni z ničemer izkazano.

5. Tudi sicer pritožbeno sodišče meni, da je takšno pravno naziranje prekrškovnega organa zmotno. Prvi odstavek 57.c člena ZP-1 določa, da kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, plača polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Če plača polovično globo pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo in ugovor zoper plačilni nalog nista dovoljena, razen če je kršitelj v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo.

6. Ker storilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog prepreči nastop njegove pravnomočnosti, bi ob strogi gramatikalni razlagi drugega stavka prvega odstavka 57.c člena ZP-1, bilo šteti, da s plačilom polovične globe v roku 8 dni po izteku roka za vložitev zahteve za sodno varstvo oz. celo do odločitve sodišča o vloženi zahtevi za sodno varstvo, da je predhodno pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo nedovoljena. Res je sicer, da glede na veljavno ureditev po 57. c členu ZP-1 storilec ne more dobiti obojega tj. zahteve za sodno varstvo in plačila polovične globe, kot je poudarilo Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 32/2016 z dne 21. 7. 2016. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem Vrhovnega sodišča RS kot izhaja iz sodbe IV Ips 32/2016, da se kršitelj s plačilom polovičnega zneska globe dejansko odpoveduje (prej vloženi) zahtevi za sodno varstvo. Pritožbeno sodišče meni, da je poleg gramatikalne razlage navedene določbe, potrebno upoštevati tudi namensko in logično razlago in v kombinaciji vseh razlagalnih metod poiskati tisto razlago, ki je ustavno skladna.

7. Zahteva za sodno varstvo predstavlja namreč (praviloma edino) pravno sredstvo zoper plačilne naloge in odločbe prekrškovnih organov. Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica, ki izhaja iz 23. člena Ustave in ima po mnenju pritožbenega sodišča večjo težo kot ugodnost polovičnega plačila globe če se storilec odpove uveljavljanju pravice do pravnega sredstva, saj možnost plačila polovične globe ni ustavno varovana pravica. Zato zgolj na podlagi polovičnega plačila globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo ni mogoče (brez jasno predpisane zakonske podlage) domnevati, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil, zlasti ker je lahko plačilo polovične globe posledica napačnega razumevanja pravnega pouka v plačilnem nalogu ali odločbi o prekršku. Poleg tega bi s tako razlago storilci lahko izigravali zakon, saj bi si z vložitvijo zahteve za sodno varstvo podaljševali rok za plačilo polovične globe in bi jo lahko poravnali vse do trenutka, ko bi prekrškovni organ odpremil sodno odločbo z zahtevi za sodno varstvo storilcu.

8. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo v smislu drugega stavka prvega odstavka 57. c člena ZP-1 razumeti kot plačilo polovične globe pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.1 Plačilo polovične globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne pomeni odpovedi že vloženi zahtevi za sodno varstvo, kot navaja prekrškovni organ v pritožbi, in v taki procesni situaciji plačilo polovične globe ne odvezuje sodišča prve stopnje meritornega odločanja o vloženi zahtevi za sodno varstvo kljub odločbi. Tako je po mnenju pritožbenega sodišča v primeru, ko storilec polovično globo plača po vložitvi zahteve za sodno varstvo, treba šteti, da se je odpovedal pravici do plačila polovične globe in ne zahtevi za sodno varstvo. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo pritožbenemu predlogu prekrškovnega organa, da bi izpodbijano sodbo spremenilo tako, da bi storilkino zahtevo za sodno varstvo kot nedovoljeno zavrglo.

9. Vendar pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno spremeniti iz razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

10. Prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP stori voznik, ki hitrosti in načina vožnje ne prilagodi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Pri tem mora biti v plačilnem nalogu oziroma v priloženem opisu dejanskega stanja z navedbo dokazov izrecno opredeljeno, katerim konkretnim okoliščinam, ki so v določbi prvega odstavka 45. člena ZPrCP naštete le primeroma, storilec ni prilagodil načina svoje vožnje.

11. Iz kratkega opisa dejanskega stanja z navedbo dokazov, ki je sestavni del z zahtevo za sodno varstvo izpodbijanega plačilnega naloga, izhaja, da storilka v navedenih okoliščinah, ko je vozila svoj osebni avtomobil po ... v naselju ... iz smeri ... proti ..., v neposredni bližini... hitrosti vožnje ni prilagodila razmeram na vozišču, saj ni vozila s takšno hitrostjo, da bi lahko varno ustavila pred oviro, ki bi jo lahko glede na okoliščine pričakovala, in povzročila prometno nesrečo I. kategorije, kar se dokazuje na podlagi zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče, skice kraja prometne nesreče in osebnih ugotovitev policistov na kraju. Vsebinsko enak je tudi opis dejanja, ki je pripet k zapisniku o ogledu kraja prometne nesreče, le da se v tem opisu storilki očita povzročitev nesreče II. kategorije, opisano pa je tudi ravnanje soudeleženca prometne nesreče Moranjačkića. 12. Iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja pa ni razvidno, kakšne razmere naj bi bile v trenutku vožnje na vozišču in katerim konkretnim razmeram oz. okoliščinam bi storilka morala prilagoditi hitrost vožnje, zaradi česar dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni mogoče šteti za prekršek. Navedeno bi lahko prvostopenjsko sodišče ugotovilo že v okviru uradnega preizkusa v skladu z 62. a členom ZP-1 in bi moralo postopek o prekršku ustaviti iz razloga po 1. točki 136. člena ZP-1. 13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče iz razlogov, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo spremenilo v I. točki izreka tako, da je postopek o prekršku zoper storilko ustavilo iz razloga po 1. točki 136. člena ZP-1, saj dejanje, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni prekršek, v preostalih delih pa pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

14. Pri tem se v presojo ostalih pritožbenih navedb, da mora voznik vozila na mestnih ulicah gosto poseljenega naselja ob načelu predvidljivosti pričakovati tudi drugi udeležence v cestnem prometu, bližnja parkirna mesta ter križišča in dovoze do parkirišč, ter da je tudi voznik, ki prihaja z desne strani in nepričakovano krši pravila cestnega prometa (stop znak, zavijanje v levo čez polno črto) predstavlja pričakovano oviro, ter da je na podlagi dolžine sledi zaviranja mogoče ugotoviti, da je storilka vozila z večjo hitrostjo od dovoljene, ni spuščalo. Z njimi namreč prekrškovni organ izpodbija dejanske zaključke sodišča prve stopnje, da voznik M. za storilko ni mogel predstavljati pričakovane ovire, ki pa se glede na opis dejanja, kot je povzet zgoraj, izkažejo za nerelevantne. Enako pa velja tudi za pritožbene navedbe, da glede na sledove zaviranja storilka očitno ni vozila s hitrostjo, ki je dovoljena pri vožnji v naselju, kar je prav tako očitek, ki se nanaša na dejansko stanje.

1 Nenazadnje je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 32/2016 v 7. točki obrazložitve zapisalo: „Povedano drugače, po veljavni zakonski ureditvi kršitelj s plačilom polovice globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo izgubi pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo.