Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če iz predloženih listin izhaja, da nepremičnina ni last dolžnika, nepremičninske izvršbe ni mogoče dovoliti. Takšen predlog za izvršbo se zavrne.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (drugi odstavek izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvo sodišče je z izpodibjanim delom sklepa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo na nepremičnino - stanovanje na naslovu ... v ... Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da dolžnik ni izkazal, da je lastnik stanovanja.
Proti sklepu se pritožuje upnik. Navaja, da je dolžnik s posojilno pogodbo zastavil svoje lastniško stanovanje v ..., prvo nadstropje.
Kupna pogodba za stanovanje se glasi na ime dolžnikove žene A.P., dolžnik pa je stanovanje kljub temu zastavil. Drugi odstavek 51. čl. ZZZDR določa, da je premoženje, ki ga z delom v času trajanja zakonske zveze pridobita zakonca, njuno skupno premoženje. Zato izvršba ne sme biti ustavljena, še posebno zato, ker ni ugovora tretjega. Na isto stanovanje že poteka izvršba na predlog drugega dolžnika, sodišče naj upniku omogoči vpogled v ta spis. Predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 1. odst. 168. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora upnik predlogu za izvršbo na nepremičnino priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. Za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, se uporablja določba 211. čl. tega zakona (2. odst. citiranega člena). V obravanvanem primeru v zemljiški knjigi stanovanje, ki je nepremičnina, ni vpisano. V skladu z določbo 211. čl. ZIZ mora upnik v takem primeru v predlogu za izvršbo navesti, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino oz. druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo. Sodišče je na podlagi kupoprodajne pogodbe št. 46/91 z dne 11.11.1991 (priloga C 1) ugotovilo, da dolžnik ni lastnik spornega stanovanja. Vprašanje poštenosti oziroma nepoštenosti dolžnka v tem izvršilnem postopku ni pomembno.
Res je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze njuno skupno premoženje. Vendar dolžnik v pritožbi ni ponudil dokaza niti za trditev, da je zakonec lastnice stanovanja, niti da je stanovanje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, torej skupno premoženje zakoncev, kar bi omogočalo postopati v skladu s 57. čl. ZZZDR in 4. ter 5. odst. 168. čl. ZIZ.
Zaradi povedanega je odločitev sodišča prve stopnje v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.