Jedro

Če prosilec za azil umakne prošnjo za azil med pritožbenim postopkom v upravnem sporu, kar lahko stori glede na določbo 1. alineje 1. odstavka 42. člena ZAzil, tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, saj je s prvostopno sodbo, ki postane pravnomočna z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS o pritožbi, njena odločba odpravljena in ji je zadeva vrnjena v nov postopek. V tem postopku pa bo azilni postopek s sklepom ustavila na podlagi umika prošnje za azil.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/03 in 85/05 - odl. US) ugodilo tožbi tožnikov in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 7.11.2005, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnike oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnje tožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljene na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil in hkrati odločila, da morajo Republiko Slovenijo zapustiti v roku 24 ur po pravnomočno končanem azilnem postopku. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločala v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo prvostopnega sodišča, št. U 1678/2005-6 z dne 12.10.2005, s katero je bila odpravljena njena odločba z dne 14.7.2005. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je tožena stranka sledila njegovim napotkom iz njegove sodbe z dne 12.10.2005, ter je pridobila podatke o odnosu večinskega prebivalstva do oseb romske narodnosti v Bosni in Hercegovini, zlasti v kraju K. od koder tožniki prihajajo, vendar se je pri tem oprla tudi na podatke, ki jih je pridobila na podlagi mednarodnih poročil: Poročilo Ameriškega zunanjega ministrstva o praksi na področju človekovih pravic in dela (28. februar 2005), Poročilo Evropskega sveta, Svetovalni odbor za okvirno konvencijo o varstvu narodnostnih manjšin (Strassbourg 11.5.2005), Poročilo o Bosni in Hercegovini: Romi v Bosni in Hercegovini, Ameriškega zunanjega ministrstva (februar 2005), vendar tožnikom pred odločitvijo ni dala možnosti, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo iz pridobljenih navedenih poročil in podatkov, ki so pomembni za sprejeto odločitev. S tem pa je kršila načelo zaslišanje stranke iz 1. odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB1 - Uradni list RS, št. 22/05, v zvezi s 27. členom ZAzil) in posledično tudi pravico tožnikov do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Pri tem se je prvostopno sodišče oprlo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up 968/05 z dne 24.11.2005 (Uradni list RS, št. 111/06).

Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS in predlaga, da pristojno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožene stranke ugodi ter potrdi izpodbijano odločbo tožene stranke. Navaja, da je odločala na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, torej v tako imenovanem pospešenem postopku. Iz izjav tožnikov je namreč ugotovila, da jim v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil in pravnega standarda preganjanja, ki se je izoblikoval v upravno-sodni praksi. Pri tem se sklicuje tudi na Direktivo Sveta EU o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite, št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004 (Uradni list EU, št. L 304/12 z dne 30.9.2004). Meni, da je dovolj utemeljila, zakaj je odločala v pospešenem postopku in vlogo tožnikov zavrnila kot očitno neutemeljeno. Ne vidi namreč smisla v nadaljnjem zasliševanju tožnikov, saj so imeli ob podaji prošnje za azil možnost in dolžnost, da navedejo vse okoliščine in dejstva, ki utemeljujejo strah pred preganjanjem. Meni tudi, da njeno sklicevanje na poročila o stanju v Bosni in Hercegovini na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ni vplivalo, saj navedbe tožnikov nikakor ne ustrezajo pravnemu standardu preganjanja, kot se je uveljavil v azilnem postopku. Pri tem se sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 218/2006 z dne 15.2.2006. Na podlagi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče razsodi, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se izpodbijana sodba odpravi (pravilno: razveljavi), ter se potrdi izpodbijana odločba tožene stranke.

Naknadno je pritožbeno sodišče preko tožene stranke prejelo lastnoročno vlogo B.B., ki jo je vložil tudi v imenu svoje družine, s katero prosi, da "se jih odjavi iz azila in se jim omogoči, da se celotna družina vrne v izvorno državo". To vlogo utemeljuje s tem, da so njegovi starši v zelo težkem zdravstvenem stanju in da se čuti zavezanega, da je v teh težkih trenutkih poleg njih.

Pritožbeno sodišče je odločilo kot je navedeno v izreku, iz naslednjih razlogov: Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Glede na lastnoročno napisano izjavo B.B., ki jo je podal v imenu celotne svoje družine, torej vseh tožnikov, ki jo pritožbeno sodišče razume kot umik prošnje za priznanje azila, kar je glede na določbo 1. alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil mogoče storiti v katerikoli fazi azilnega postopka, in glede na to, da je v obravnavnem primeru stanje zadeve takšno, da je odločba tožene stranke v zvezi s prvostopno sodbo odpravljena ter je zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo utemeljenost pritožbe in pravilnost ter zakonitost sodbe prvostopnega sodišča, zavrglo pritožbo tožene stranke, ker ta za nadaljevanje upravnega spora nima več pravnega interesa. Ta je prenehal, saj se pravni položaj tožene stranke v tej zadevi ne more več spreminjati. Glede na določbe 134. do 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, št. 24/06), ki se v azilnih postopkih subsidiarno uporablja tudi na podlagi 23. člena ZAzil, namreč umika zahteve (v tem primeru: prošnje za azil) po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče preklicati.

Na podlagi tega sklepa in umika prošnje za azil z dne 28.3.2006 bo tožena stranka v skladu z določbo 1. alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil azilni postopek v zvezi s prošnjo tožnikov z dne 7.7.2005 ustavila, s čemer bo ta upravni postopek končan.

Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS.