Jedro

Iz določb zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, ZDP), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, ZSV) in stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, SZ) izhaja, da so za dodelitev socialnega stanovanja v najem bistvena socialna merila in da so socialne razmere odločilna osnova za dodelitev stanovanja. Socialna stanovanja so torej socialne kategorije, ker so pri njihovem dodeljevanju kot bistvena uporabljajo socialna merila, ne pa druga npr. ekonomska merila. Za odločanje v teh sporih je torej na podlagi 4. točke prvega odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) pristojno socialno sodišče ne pa sodišče v upravnem sporu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnica je na upravni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vložila tožbo, s katero je izpodbijala sklep tožene stranke, ki je zavrnila njen ugovor zoper sklep, s katerim je bila razvrščena na 160. mesto za dodelitev socialnega stanovanja in ji je bilo priznanih 150 točk. Senat upravnega oddelka tega sodišča je s sklepom z dne 15.12.1994, opr. št. ... ugotovil, da v tej zadevi Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje in je zadevo odstopil Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je na podlagi 17. in 22. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 24/90, ZPP) sprožilo negativni spor o pristojnosti. V vlogi z dne 26.4.1994 je navajalo, da zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) v 5. členu izčrpno našteva pristojnosti v socialnih sporih. Zaradi izčrpnega naštevanja stvarne pristojnosti, je treba navedeno določbo ozko razlagati. Iz 4. točke 1. odstavka navedenega člena ne izhaja, da je socialno sodišče pristojno za odločanje o dodelitvi socialnih stanovanj. Glede na vsebino te določbe dodelitve socialnih stanovanj ni mogoče razvrstiti med družinske in socialne prejemke. Značaja socialnih prejemkov pa takšni zahtevki nimajo tudi glede na določbe zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, ZDPre) in zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, ZSV). Le eno merilo, ki je določeno v 26. členu tega zakona, še ne kaže na pristojnost delovnih in socialnih sodišč za te spore. Tudi po stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, SZ) za odločanje o dodeljevanju socialnih stanovanj niso pristojna delovna in socialna sodišča. Predlog ni utemeljen.

Glede na predmet odločanja v tem sporu o pristojnosti - razvrstitev na prednostno listo in dodelitev socialnega stanovanja v najem - se postavlja vprašanje, ali gre za pravico, katere varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, ali pa jo je glede na njeno naravo uvrstiti med pravice s področja socialne varnosti, kar pomeni pristojnost socialnega sodišča po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZDSS.

V 4. točki prvega odstavka 5. člena ZDSS je določeno, da socialno sodišče odloča tudi v socialnih sporih, ki se nanašajo na družinske in socialne prejemke. Kateri in kaj so družinski in socialni prejemki, je treba presojati iz vsebine posebnih predpisov, ki urejajo socialno varnost in dodeljevanje socialnih stanovanj v najem. To so ZDPre, ZSV in SZ. Družinski prejemki, ki so navedeni v 2. členu ZDPre, so: denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca in otroški dodatek. Pojem socialni prejemki v ZSV ni izrecno naveden. Ta zakon ureja dajatve socialnega varstva (3. in 4. člen) in socialno varstveni dajatvi (20. člen), to sta denarna pomoč kot edini vir preživljanja in denarni dodatek. Te dajatve socialnega varstva sodijo pri ugotavljanju stvarne pristojnosti sodišč med socialne prejemke, ki jih navaja 4. točka 1. odstavka 5. člena ZDSS.

Socialna stanovanja ZSV navaja v 2. odstavku 26. člena, kjer določa, da se za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu SZ odstotki iz prvega odstavka navedenega člena ZSV računajo od vsakokratne povprečne plače v državi. Da je socialno stanovanje socialna kategorija, kažeta določbi prvega in drugega odstavka 55. člena SZ, po katerih lahko občina odpove najemno pogodbo, če najemnik izgubi status socialnega upravičenca. SZ v 100. do 103. členu ureja pomoč pri dodelitvi stanovanj. V 1. odstavku 100. člena so določeni temeljni pogoji za dodelitev socialnega stanovanja. Državljani Republike Slovenije, katerih skupni prihodek na družinskega člana ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva, so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem. Po 2. odstavku navedenega člena se pomoč pri uporabi stanovanja dodeljuje po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene pravice. Splošni pogoji za dodelitev socialnega stanovanja v najem so določeni v 101. členu, merila za dodelitev pa v 102. členu SZ. Merila podrobneje obravnava pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list SR, št. 18/92, pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi 103. člena SZ. Merila za dodelitev socialnega stanovanja so premoženjsko stanje prosilca (skupni prihodek na člana družine, lastnina nepremičnin), socialne razmere (število družinskih članov, stanje oziroma razmere v družini) in zdravstveno stanje prosilca in članov njegove družine (1. in 2. odstavek 102. člena SZ, 2. do 8. člen navedenega pravilnika).

Vsebine navedenih določb kažejo, da so za dodelitev socialnega stanovanja bistvenega pomena socialna merila in da so socialne razmere odločilna osnova za dodelitev stanovanja. Socialna stanovanja so torej socialne kategorije, ker se pri njihovem dodeljevanju kot bistvena uporabljajo socialna merila, ne pa druga, na primer ekonomska merila, ki so lahko pomembna za dodeljevanje stanovanj oziroma sklepanje stanovanjskih pogodb v drugih primerih (npr. za dodeljevanje stanovanj in sredstev iz državnega in občinskih stanovanjskih skladov po 81. in 97. členu SZ). Pravica do dodelitve socialnega stanovanja je po njeni vsebini in pravni naravi enaka kot pravice, ki jih navaja ZSV in za katere je zagotovljeno sodno varstvo pred socialnim sodiščem. Iz povedanega je tedaj sklepati, da je spore v zvezi s prednostnimi listami za dodeljevanje socialnih stanovanj in dodeljevanje takšnih stanovanj treba šteti med spore, ki izvirajo iz socialnih prejemkov, za takšne spore pa je pristojno socialno sodišče. Dejstvo, da pristojni upravni organi vodijo predhodni postopek v socialnih zadevah po določbah predpisov upravnega postopka, še ne pomeni, da pri uveljavljanju sodnega varstva v takšnih primerih ni stvarno pristojno socialno sodišče. Takšno stališče utemeljuje vsebina 5. člena ZDSS, katerega primerjava z vsebino socialno-varstvenih predpisov pokaže, da se v socialnih zadevah predhodni postopek vodi po določbah upravnega postopka, za sodno odločanje pa je pristojno socialno sodišče. Tako je na primer po 253. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 3/94) določen upravni postopek, sodno varstvo pa je zagotovljeno pred socialnim sodiščem (1. točka prvega odstavka 5. člena ZDSS). Zato določba drugega odstavka 103. člena SZ, kjer je določeno, da sklep o dodelitvi (socialnega) stanovanja v najem izda občinski upravni organ, ne more spremeniti prej navedenega stališča o stvarni pristojnosti socialnega sodišča. Vrhovno sodišče je po obrazloženem na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZPP odločilo kot v izreku.

ZPP je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/1/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.