Jedro

Sodišče lahko začeti pravdni postopek zaradi motenja posesti ustavi in nato nadaljuje kot nepravdni postopek zaradi ureditve mej, če nepremičnini tistega, ki naj bi motil posesti, in tistega, čigar posest naj bi bila motena, ležita druga ob drugi in meja med njima ni več vidna, kar je vir stalnih sporov med strankama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek zaradi motenja posesti ustavi in se nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka zaradi ureditve meje. Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek zaradi motenja posesti prekine do rešitve mejnega spora, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da je tožnica vložila motenjsko tožbo, pri čemer samo motenje posesti s strani toženca ni sporno. Sporno je le, kje je do motenja prišlo. Kot je v svoji odločbi z dne 5.4.2000 ugotovilo sodišče druge stopnje, bi bilo potrebno ugotoviti lokacijo zemljišč pravdnih strank z izvedencem geometrom in bi nato prišli do zanesljive opredelitve motilnega ravnanja. Potrebno bi bilo torej v tem postopku ugotoviti mejna znamenja med zemljišči pravdnih strank ali pa postopek prekiniti do dokončne ureditve meje med strankama. Toženec se je zavezal sprožiti postopek za ureditev meje. Za izvedbo dokaza naj poskrbi toženec, ki zatrjuje lokacijo svojega zemljišča. Ni podlage za ustavitev tega postopka, temveč bi bilo potrebno postopek dopolniti zaradi ugotovitve meje med zemljišči. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo v skladu z določbo 1. odstavka 21. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), ki mu omogoča, da začeti pravdni postopek spremeni v nepravdnega, kadar za to obstajajo razlogi. Sodišče druge stopnje se strinja z odločitvijo, da se ustavi pravdni postopek zaradi motenja posesti in se po pravnomočnosti tega sklepa nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka kot postopek za ureditev meje. Kadar se zatrjuje motenje posesti na sporni meji, sodišče ne more vselej že ob predhodnem preizkusu tožbe (predloga) ugotoviti, na kakšen način je potrebno strankam nuditi sodno varstvo. Tudi to, da je tožnica postopek začela z vložitvijo motenjske tožbe, ni ovira, da sodišče samo ne presodi, po pravilih katerega postopka naj v zadevi postopa, ter da vlogo obravnava kot predlog za ureditev meje. V tej zadevi je sodišče prve stopnje tako lahko zaključilo, da je potrebno opraviti postopek za ureditev meje, šele po ogledu na kraju samem. Ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje glede na postavljena mejna znamenja, je sodišču prve stopnje naložilo tudi sodišče druge stopnje s svojim sklepom opr. št. I Cp 668/99 z dne 5.4.2000. Prav tako je že opozorilo, da v zadevi - glede na predlagani tožbeni izrek - ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje ugotovitve oz. ureditve meje, če sodišče prve stopnje v novem postopku mejnih znamenj ne bo našlo. Nepremičnini, ki sta v posesti tistega, ki naj bi posest motil (toženec), in tistega, čigar posest naj bi bila motena (tožnica), ležita druga ob drugi in sodišče prve stopnje je nato na kraju samem ugotovilo, da meja med njima ni več vidna, saj ni mejnih znamenj, ni pa našlo tudi drugih znakov, s pomočjo katerih bi sodišče lahko zanesljivo ugotovilo uživalno mejo med parcelama. Tako tožnica ni znala povedati niti na kateri parceli stoji škarpa, ob kateri zatrjuje motilno ravnanje. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa nadalje pojasnilo, da je iz izpovedb obeh strank razvidno, da med njima zaradi neurejene meje že nekaj let potekajo številni spori. Glede na takšno situacijo ni smotrno opraviti postopka za ureditev meje le zato, ker je ta hitrejši in cenejši, temveč je glede na postavljeni zahtevek (ki opredeljuje motenje na parc. št. 118/1 k.o. Š..., na kateri tožnica zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja ter prepoved nadaljnjih motenj), pri čemer toženec priznava očitani poseg na parc. št. 117/1 k.o. Š... in glede na prostorsko neopredeljeno stanje v naravi to tudi nujno, hkrati pa za razliko od posestnega varstva pomeni dokončno ureditev spornega stanja med strankama. Zato končno tožnica nima prav, ko v pritožbi navaja, da motenje posesti s strani toženca ni sporno, ker je vprašanje, ali je do motenja, prostorsko opredeljenega v zahtevku, prišlo ali ne, odvisno prav od med strankama spornega dejanskega vprašanja, kje je toženec poteptal zemljišče in nanj nasul zdrobljeno steklo - na delu (tožničine) parcele št. 118/1 ali (svoje) parcele št. 117/1, obe k.o. Š.... Glede na navedeno torej tožnica nima prav, da bi bilo potrebno pravdni postopek do ureditve meje le prekiniti, ker da se je toženec zavezal, da bo sprožil postopek za ureditev meje, on pa bi tudi moral poskrbeti za izvedbo dokaza z geometrom. Zato ni razlogov, da sodišče ne bi nadaljevalo postopka po pravilih postopka, ki je tako ne le ekonomičnejši, temveč ponuja strankam tudi dokončno rešitev dolgoletnega spornega razmerja. Medtem sama napoved drugega postopka nima nikakršnega vpliva na vodenje postopka, ki je v teku. Z odločitvijo sodišča prve stopnje tožnica tudi ni v manj ugodnem položaju glede založitve stroškov za izvedenca geodetske stroke ali glede dokaznega bremena. Tudi v pravdnem postopku bi morala ona dokazati, da je do motenja prišlo na v tožbenem zahtevku navedeni parceli, in zato, kar se je v konkretni zadevi izkazalo za nujno, predlagati izvedenca in za njegove stroške založiti predujem. Je pa zato njen položaj v nepravdnem postopku načelno ugodnejši, saj nosita udeleženca skupne stroške praviloma sorazmerno, medtem ko v pravdi sodišče odloči o povrnitvi stroškov glede na uspeh. Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo nobenega od razlogov, na katere pazi na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.