Jedro

Le v situaciji, ko je podan „nujen primer“, lahko sodišče nadomesti voljo družbe pri imenovanju člana uprave.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, vložen 20.7.2012, za imenovanje predsednika uprave nasprotnega udeleženca.

Proti navedenemu sklepu je predlagatelj po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da je sodišče napačno uporabilo določbo 256. čl. ZGD-1, ko je zaključilo, da pri nasprotnem udeležencu ni podan nujni primer, zaradi katerega je mogoče sodno imenovati manjkajočega člana organa vodenja. Ta zaključek je sprejelo na podlagi ugotovitve, da je bil predlog vložen 20.7.2012, predsednik uprave nasprotnega udeleženca pa „manjka“ že od 12.4.2012, v vmesnem času pa bi lahko družba poskrbela, da se imenuje nov predsednik uprave. Predlagatelj se ne more strinjati s tem, da sodišče pripisuje uvedbi stečajnega postopka na predlog upnika (ne pa dolžnika) odločno premajhen pomen. Gre za uvedbo postopka, ki za dolžnika ni pričakovana, je nenadna, saj ga je sprožila tretja oseba. Po njegovem mnenju je treba predpostavko „nujnosti“ presojati v luči posledic, ki lahko doletijo pravni subjekt, v kolikor ne poda pravno relevantnih izjav za družbo, ker nima zakonitega zastopnika, ki bi lahko podal takšno izjavo. Ne drži navedba sodišča, da predlagatelj ni zatrjeval povezave med predlogom in stečajnim postopkom. Jasno je zapisal, zakaj nujno potrebuje zakonitega zastopnika, ki ga imenuje sodišče, in sicer zato, ker je bil nad družbo - nasprotnim udeležencem - uveden stečajni postopek, v okviru tega pa je bila kot dolžnik pozvana, da v prekluzivnem roku poda pravno relevantne izjave in listine. Dolžnik pa te obveznosti ne more izpolniti iz objektivnih razlogov, saj je predsednik uprave odstopil s te funkcije, novega predsednika uprave pa ne more imenovati, ker se predsednik nadzornega sveta nahaja v priporu.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Le v situaciji, ko je podan „nujen primer“, lahko sodišče nadomesti voljo družbe pri imenovanju člana uprave. To jasno izhaja iz 256. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v relevantnem delu določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organa vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. „Nujnost primera“ pa je v obravnavani zadevi predlagatelj utemeljeval na dejstvu, da je bil zoper nasprotnega udeleženca – družbo – uveden stečajni postopek, v katerem je stečajno sodišče družbo kot dolžnika pozvalo, da v prekluzivnem roku poda pravno relevantne izjave ter listine, tega pa dolžnik iz objektivnih razlogov ne more izpolniti, ker je predsednik uprave odstopil s te funkcije, novega pa dolžnik ne more imenovati, ker je predsednik nadzornega sveta v priporu. Vendar pa je sodišče prve stopnje v zvezi s tem v izpodbijanem sklepu navedlo (teh navedb pa pritožnik ne prereka), da je po vpogledu v stečajno zadevo ugotovilo, da so še pred vložitvijo predloga potekli vsi roki, v katerih bi lahko nasprotni udeleženec kot dolžnik podal izjave po 235. in 236. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Glede na to kriterij „nujnosti“ kot pogoj za sodno imenovanje uprave tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni izpolnjen.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 1. odst. 33. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 1. odst. 52. čl. ZGD-1, pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.