Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija tožnice dopusti glede vprašanja ali v primeru sporazumne razveze protipravne prodaje preneha pravica predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija tožnice dopusti glede vprašanja: „Ali v primeru sporazumne razveze protipravne prodaje preneha pravica predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji?“ Odločitev o stroških postopka se pridrži za odločbo o reviziji.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so druga, tretja in četrta toženka prekršile predkupno pravico tožnice, ko so sklenile prodajno pogodbo za stanovanje s prvo toženko. Ugotovilo je tudi, da so toženke same sporazumno razveljavile sklenjeno prodajno pogodbo, zato je odločilo, da tožnica ne more več uveljavljati zahtevkov po 512. členu Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 do 40/07, v nadaljevanju OZ). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožnica je v skladu s 367. b členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 12/2010, v nadaljevanju ZPP) podala predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Meni, da je v tej zadevi pomembno vprašanje, ali v primeru sporazumne razveze protipravne prodaje res preneha tudi pravica predkupnega upravičenca, naj se stvar proda njemu pod pogoji, pod katerimi je bila stvar po razveljavljeni pogodbi prodana tretjemu kupcu. Opozarja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili 20. člen Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 18/91-I in nadaljnji) oziroma 178. člen Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) oziroma 512. člen OZ in s tem izničili pomen predkupne pravice, ki je v tem primeru zlasti v ohranjanju pridobljenih pravic iz naslova nekdanje stanovanjske pravice v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-119/94. Tožnica opozarja, da v zvezi s tem pomembnim materialnopravnim vprašanjem ni prakse Vrhovnega sodišča, da obstaja le odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4079/2007, na katero sta se oprli sodišči prve in druge stopnje pri svoji odločitvi.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo in revizijo v navedenem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).