13.2.1997

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stanovanjske zadruge Mladost, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik dr. Bojko Bučar, na seji dne 13. februarja 1997

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alinee drugega odstavka 25. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 91/93) se zavrne.

O B R A Z L O Ž I T E V

A.

1.Pobudnica je na javni dražbi kupila nepremičnino, ki jo je kasneje tudi adaptirala, glede te pa teče postopek denacionalizacije. Vrednost nepremičnine naj bi se v času od podržavljenja povečala za okoli 150 procentov, vlagatelji zahteve za denacionalizacijo pa zahtevajo vračilo v naravi, pri čemer se sklicujejo na izpodbijano zakonsko določbo, ki ob pogoju, da se za razliko v vrednosti plača odškodnina, omogoča vračilo v naravi tudi v teh primerih. Pobudnica svoje navedbe tudi listinsko utemeljuje.

2.Pobudnica navaja, da je Ustavno sodišče o ustavnosti drugega in tretjega odstavka 25. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 91/93 - v nadaljevanju: ZDen) sicer že odločalo, vendar naj prvič ne bi posebej presojalo vprašanja skladnosti tretje alinee drugega odstavka 25. člena ZDen z načeli pravne države. Pobudnica naj bi zato imela pravni interes za takšno presojo.

3.Pobudnica utemeljuje pobudo s svojim razumevanjem namena ZDen. Meni, da izpodbijana določba pomeni, da naj bi upravičenec imel pravico zahtevati več, kot mu je bilo podržavljeno, kar naj bi bila pravna podlaga za prilastitev tega, kar je bilo ustvarjeno po podržavljenju in pripada drugim. S tem naj bi presegla zakonodajalčev namen. Izpodbijana določba naj bi bila tako v nasprotju z načeli pravne države in naj bi tudi ne bila primerna. V zakonsko besedilo naj bi bila vključena v izrednih razmerah, v katerih je bil zakon sprejet, causa legis pa naj ne bi bila legitimna.

4.Pobudnica predlaga tudi zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe po 39. čenu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), ker ker naj bi bila v primeru vračanja premoženja po izpodbijani določbi prisiljena upravičenca deset let kreditirati, zaradi česar bo njeno premoženje v tem času bistveno zmanjšano, kar velja tudi za druge zavezance v podobnem položaju.

B.

5.Ustavno sodišče ugotavlja, da je pobudnica zdaj izpodbijano zakonsko določbo že izpodbijala v okviru širše pobude za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 25. člena ZDen, ko je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-129/95 z dne 4.7.1996 (Uradni list RS, št. 44/96) odločilo, da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo. V zadevi št. U-I-129/95 je pobudnica navedeno zakonsko ureditev spodbijala, ker naj bi bila v neskladju z načeli pravne in socialne države (2. člen Ustave) in načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Primerjava obeh pobud pokaže, da je nova pobuda le ožja in da pobudnica ne navaja ničesar novega. Zatrjevano kršitev 2. člena Ustave je že uveljavljala, med drugim tudi ob zatrjevanju drugačnega zakonskega namena. Ustavno sodišče se zato v celoti sklicuje na svojo odločbo št. U-I-129/95 z dne 4.7.1996, v kateri je obširno obravnavalo sporno ureditev v okviru navedb o zatrjevanih kršitvah Ustave. Ob tem Ustavno sodišče dodaja, da je na podlagi 160. člena Ustave in 21. člena ZUstS pristojno za oceno skladnosti zakona z Ustavo, ne pa za oceno primernosti zakonske ureditve. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

6.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

PREDSEDNIK dr. Tone Jerovšek