Jedro

Tožbena navedba, da je odločba nična, ker je ni mogoče izvršiti, saj njegova obveznosti ni konkretizirana, iz odločbe pa ni moč razbrati, kje in kako naj zgradi priključek na javno kanalizacijo, niti ni jasno opredeljeno mesto priključitve, ni utemeljena, saj navedeni razlogi ne pomenijo objektivne neizvršljivosti, kar je po določbah ZUP pogoj za to, da se odločba izreče za nično zaradi dejanske neizvršljivosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov predlog za izrek odločbe istega organa št. 0613-56/2011(01)-12 z dne 28. 11. 2011 za nično. Iz obrazložitve izhaja, da je organ z navedeno odločbo tožniku naložil, da mora kot eden od solastnikov objekta naslov A. ki stoji na zemljišču parc. št. *28 k.o. ..., v roku 8 mesecev od prejema odločbe na lastne stroške, v skladu s pisnim soglasjem in pod nadzorom izvajalca javne službe, priključiti navedeni objekt na javno kanalizacijsko omrežje in v roku 5 dni po izvršitvi ukrepa o tem obvestiti inšpektorja.

2. Organ ugotavlja, da tožnikov predlog temelji na stališču, da je odločba nična zato, ker je ni mogoče izvršiti, saj njegova obveznost ni konkretizirana, iz odločbe pa ni moč razbrati, kje in kako naj zgradi priključek na javno kanalizacijo, niti ni jasno opredeljeno mesto priključitve. Navedeni razlogi po mnenju organa ne pomenijo objektivne neizvršljivosti odločbe, kar je po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pogoj za to, da se odločba izreče za nično zaradi dejanske neizvršljivosti. Meni, da je tožnikova obveznost v odločbi določena jasno in določno, tehnična oziroma postopkovna izvedba njegove obveznosti pa ni stvar inšpekcijske odločbe, temveč stvar postopkov, ki so opredeljeni z odloki in tehničnim pravilnikom. Da bi ne mogel pridobiti pisnega soglasja izvajalca javne službe, tožnik niti ni trdil. 3. Z navedbami, ki se nanašajo na tehnične značilnosti kanalizacijskega omrežja, je tožnik uveljavljal nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, iz tega razloga pa odločbe ni mogoče izreči za nično. Pri tem tožnik ni zatrjeval, da objekta ne bi bilo mogoče priključiti na javno kanalizacijo oziroma revizijski jašek, ker ta sploh ne bi bila zgrajena, temveč le, ker naj kanalizacija in revizijski jašek ne bi bila zgrajena skladno s projektno dokumentacijo in predpisi. Za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza, njegova obveznost priključitve pa izhaja iz veljavnih občinskih predpisov. Za zgrajeno kanalizacijsko omrežje je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, konkretne tehnične rešitve priključka pa so predmet projekta, ki se nanaša na vsak objekt posebej. Tudi s sklicevanjem na neveljavnost tehničnega pravilnika tožnik po mnenju organa uveljavlja pritožbene razloge, ne pa razlogov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v smislu izreka navedene odločbe za nično, saj še tako očitna kršitev zakona sama po sebi še ne pomeni ničnostnega razloga, če kaj takega ni določeno v materialnem predpisu.

4. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil, razlogom prvostopenjskega organa pa dodaja še, da je obveznost iz odločbe, katere izrek za nično predlaga tožnik, v celoti že izvršena. To pomeni, da je bilo odločbo možno izvršiti, zato očitno ni neizvršljiva oziroma iz tega razloga nična.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da bi moral biti v skladu z ZUP izrek odločbe popoln, kratek in določen, kar v obravnavani zadevi ne drži, saj iz izreka ne izhaja, kje in kako naj zgradi kanalizacijo za svoj objekt, ni jasno opredeljeno mesto priključitve na javno kanalizacijo oziroma kje stoji revizijski jašek, na katerega naj bi bila izvedena priključitev. Vse to pomeni, da njegova obveznost v izreku odločbe ni jasno opredeljena, zato je izrek nepopoln in nedoločljiv ter s tem neizvršljiv, zato je tudi odločba nična.

6. Odločbe ni mogoče izvršiti tudi zato, ker kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno v skladu z gradbenim dovoljenjem, na vsebino katerega se tudi sklicuje. Tožnik je kljub temu „pristopil k izgradnji javnega dela kanalizacije“, vendar je inšpektor ta dela ustavil. Kanalizacijsko omrežje ni bilo zgrajeno niti v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji, zato se nekateri uporabniki na to omrežje sploh ne morejo priključiti. Priklopu njegovega objekta namenjeni revizijski jašek ne zadostuje za priklop petih objektov, saj je to tehnično neizvedljivo in v nasprotju s projektno dokumentacijo. Na edini možni lokaciji ni mogoče zagotoviti predpisane razdalje od telekomunikacijskih vodov, občinski odlok, ki pomeni pravno podlago za njegovo obveznost priklopa na javno kanalizacijsko omrežje, pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni več veljal. S tem je nehal veljati tudi prejšnji tehnični pravilnik, novega pa Občina A. še ni sprejela, zato na njenem območju ne veljajo nobeni tehnični normativi in postopki.

7. Iz navedenih razlogov tožnik sodišču predlaga, naj izreče inšpekcijsko odločbo, s katero mu je bil naložen priklop na javno kanalizacijo, za nično, oziroma smiselno, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

8. V nadaljnjih vlogah med drugim navaja še, da se je lahko na javno kanalizacijo priklopil le tako, da je sam zgradil del omrežja, ki bi ga po gradbenem dovoljenju in občinskih aktih morala zgraditi občina. Predlaga tudi zaslišanje prič.

9. Toženka v odgovoru na tožbo in v nadaljnjih vlogah v bistvenem ponavlja razloge prvostopenjske in drugostopenjske odločbe, poleg tega pa navaja še, da tožnik s svojimi navedbami o tem, kako je moral svoj objekt priključiti na kanalizacijsko omrežje, posredno priznava, da je priklop tudi dejansko izveden in s tem možen. Meni tudi, da tožnik ni v ničemer obrazložil, kako bi izrek navedene odločbe za nično izboljšal njegov pravni položaj, kar pomeni, da ni obrazložil svojega pravnega interesa za tožbo. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj tožbo zavrže oziroma zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov upravnega spora.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Predmet odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, je odločitev toženke o tožnikovem predlogu, naj izreče inšpekcijsko odločbo, s katero mu je bil naložen priklop njegovega objekta na javno kanalizacijo, za nično, ker je ni mogoče izvršiti. Ta predlog temelji na določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti.

12. Sodišče se strinja s pravnim stališčem toženke, da navedeno zakonsko besedilo pomeni, da je iz tega razloga mogoče izreči za nično zgolj odločbo, ki je absolutno neizvršljiva, ki je torej zavezanec ne more izvršiti pod nobenimi pogoji. Prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih toženka navaja za svoje stališče, da tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal okoliščin, ki bi kazala na takšno, torej absolutno neizvršljivost predmetne inšpekcijske odločbe in s tem na njeno ničnost. Toženka je s temi razlogi v celoti in po presoji sodišča pravilno obrazložila svojo odločitev v upravnem postopku, zato sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) razlogov za odločitev ne navaja ponovno.

13. Novih oziroma drugačnih razlogov, iz katerih bi bilo treba omenjeno inšpekcijsko odločbo izreči za nično, tožnik v tožbi in pripravljalnih vlogah ne navaja, z izjemo sklicevanja na dejstvo, da naj bi bilo odstopanje dejansko zgrajene kanalizacije od projekta, ki naj bi mu onemogočalo priklop, v tem, da naj določeni deli kanalizacije, ki jih tudi konkretno opredeli, sploh ne bi bili zgrajeni oziroma jih je moral zgraditi sam. Na to, kateri deli kanalizacije naj sploh ne bi bili zgrajeni, pa se tožnik v predhodnem upravnem postopku ni skliceval, niti ni v upravnem sporu pojasnil, zakaj ne, zato sodišče teh novih navedb (tožbenih novot) v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločitvi ni moglo upoštevati. Kljub temu sodišče – posebej zaradi jasnejše obrazložitve koncepta absolutne neizvršljivosti – dodaja še, da obseg del, potrebnih za priključitev, že pojmovno ne more pomeniti nemožnosti priključitve oziroma neizvršljivosti predmetne odločbe, temveč nasprotno, da je priključitev sicer težavna oziroma otežena, vendar mogoča. 14. Podobno velja tudi za vse ostale tožbene navede, s katerimi se tožnik sicer sklicuje na okoliščine, ki priklop v dejanskem (obseg potrebnih del, potek priključka) oziroma pravnem (zatrjevana odsotnost veljavnega pravilnika, oddaljenost od telekomunikacijskega voda) pogledu otežujejo, vendar priklop zaradi njih ni fizično oziroma pravno absolutno nemogoč in s tem odločba neizvršljiva.

15. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v takem primeru trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

16. Po tožbenih navedbah je dejansko stanje med tožnikom in toženko sicer sporno, vendar tožnik, kot je bilo obrazloženo, v zvezi s tem dejanskim stanjem navaja dejstva oziroma predlaga dokaze (listine in zaslišanje prič), ki jih v skladu s tem zakonom sodišče ne more upoštevati ali pa ne morejo vplivati na odločitev, ker z njimi tožnik želi dokazovati dejstva oziroma okoliščine, ki – kot je bilo prav tako že obrazloženo – smiselno ne morejo pomeniti nemožnosti priklopa in s tem neizvršljivosti oziroma ničnosti predmetne inšpekcijske odločbe. Sodišče je zato v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji in brez izvajanja novih dokazov.