U-I-324/97

21.5.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alfreda Vozile iz Izole, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji dne 21. maja 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti prvega odstavka 148. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Določba prvega odstavka 148. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ) je po mnenju pobudnika v nasprotju z načeli pravne države in retroaktivna. V nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave) naj bi bila zato, ker naj bi določala pravno posledico, ki temelji na neveljavnem zakonu. Ker naj bi oživljala dejanska stanja, na katera je vezal pravne posledice Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju: ZSR), ne da bi te posledice zaživele v času veljavnosti tega zakona, pa naj bi bil retroaktiven in zato v nasprotju s 155. členom Ustave.

2.SZ v 147. členu določa, da morajo lastniki v šestih mesecih po uveljavitvi zakona skleniti najemno pogodbo z občani, ki imajo stanovanjsko pravico. Sporna določba prvega odstavka 148. člena SZ določa izjemo od te splošne obveznosti. Po tej določbi lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je skladno z določbami ZSR stanovanjsko razmerje mogoče odpovedati brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov.

3.Prvi odstavek 155. člena Ustave kot pravilo postavlja načelo, da zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj. Zaradi tega, ker se izpodbijana določba sklicuje na določbo prej veljavnega zakona, to načelo ni kršeno. Gre le za zakonodajno tehniko. Pomen določbe bi bil enak, če bi povzela besedilo določb ZSR, na katere se sklicuje.

4.Določba tudi ni v neskladju z načeloma pravne varnosti in zaupanja v pravo kot načeloma pravne države (2. člen Ustave).

5.Izpodbijana določba sodi med tiste prehodne določbe SZ, s katerimi je zakonodajalec uredil spremembo prejšnjega stanovanjskega razmerja v najemno razmerje. Pri tem ni posegel v varovano zaupanje v obstoječa pravna razmerja. Pobudnik je sam navedel, da je v primerih, na katere navezuje izpodbijana določba SZ, stanovanjsko razmerje po ZSR prenehalo po samem zakonu. Z izpolnitvijo določenih predpostavk nadaljnji obstoj stanovanjskega razmerja ni bil več varovan. Le od volje stanodajalca je bilo odvisno, ali bo to razmerje ohranil še naprej ali ne. SZ je ta pravni položaj s sporno določbo prvega odstavka 148. člena le podaljšal. Odločitev o sklenitvi najemnega razmerja je prepustil najemodajalcu.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: namestnik predsednika mag. Matevž Krivic in sodnici ter sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Tone Jerovšek, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika mag. Matevž Krivic