Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka v vlogi ni izkazala, da je namen investicije proizvodnja novega izdelka, ki je produkt lastnega razvoja, niti ni izkazala svoje nekonkretizirane trditve o modernizaciji proizvodnje. Tožeča stranka tovrstne izdelke izdeluje že od začetka svojega obstoja, iz priloženega pa ni razvidno, da gre za nov produkt, ki je rezultat lastnega razvoja. Glede na to je ocena z 1 točko po tem kriteriju ustrezna.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijanim sklepom je zgoraj navedeno ministrstvo odločilo, da se vloga tožeče stranke, vložena na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (Uradni list RS, št. 12/2015) za projekt Dograditev čistega prostora za prehod materiala in ljudi zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da se je tožeča stranka prijavila na zgoraj navedeni razpis za sofinanciranje navedenega projekta po sklopu A. Vloge prijaviteljev so bile ocenjene na podlagi meril določenih v 11. poglavju javnega razpisa, najvišje možno število točk je bilo 129, minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, pa 51. Na podlagi ocenjevanja je strokovna komisija v okviru posameznega sklopa razvrstila vloge glede na število doseženih točk, tako da so se sredstva odobrila najprej vlogam, ki so dosegle večje število točk, do porabe sredstev. Skupna ocena vloge tožeče stranke je 64 točk, višina razpisanih sredstev v sklopu A javnega razpisa pa je zadoščala le za sofinanciranje projektov, ki so na podlagi ocenjevanja dosegli najmanj 83 točk. Ker je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 64 točkami, je bila zavrnjena.
2. Tožeča stranka se v vloženi tožbi ni strinjala z oceno po kriterijih B, I in J. Tožeča stranka se ne strinja z oceno po kriteriju B - namen in cilj investicije, po katerem je bila njena vloga ocenjena z 1 točko z zatrjevanjem, da je namen investicije proizvodnja novih izdelkov, to je tekočih premiksov, ki se do sedaj še niso proizvajali v njihovem obratu. Čisti prostor, katerega sestavni del je predprostor, potrebujejo skupaj z že ostalo kupljeno opremo za to proizvodnjo, zato bi morala biti vloga tožeče stranke po tem kriteriju ocenjena s 15 točkami.
3. Po merilu I - tehnologija, po katerem je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 0 točkami, bi po tožbenih navedbah morala prejeti 10 točk. Tožeča stranka zatrjuje, da je predlog za izgradnjo predprostora čistega prostora del celotnega projekta, ki vsebuje izgradnjo čistega prostora in opreme za pripravo tekočih in prašnih mešanic specialnih dodatkov za prehrano živali. Zato ga je treba gledati kot del celote, saj je predprostor del čistega prostora in čisti prostor z vso opremo brez njega ni smiseln. V čistem prostoru so že kupljeni izjemno dragi mešalci, predpriprave za mešanje, etiketirni stroj, priprava za doziranje, tehtnice, naprava za pripravo nadtlaka in podtlaka. Iz tega sledi, da je predprostor k čistemu prostoru sestavni del izjemno kompleksne in tehnološko zahtevne linije z vključevanjem raznovrstnih procesov in tehnologij, ki so med sabo povezana v zelo kompleksno enoto, zato bi morala biti vloga tožeče stranke po tem kriteriju ocenjena z 10 točkami.
4. Glede kriterija J - skladnost poslovnega načrta s cilji investicije tožeča stranka navaja, da bi morala biti njena vloga ocenjena z 10 točkami, tožena stranka pa ji v izpodbijanem aktu ni priznala nobene. Zatrjuje, da je poslovni načrt v skladu s cilji investicije, saj celotni projekt ni zaključen brez izgradnje čistega prostora. Le celotna izgradnja, katerega del je tudi izgradnja predprostora, lahko začne proizvajati nove izdelke z večjo dodano vrednostjo in šele nato nastanejo stroški. Torej ne drži, da bo tožeča stranka z investicijo zmanjšala stroške poslovanja, saj stroškov poslovanja še ni.
5. Razen tega tožeča stranka še navaja, da je bilo v razpisu določeno minimalno število točk, potrebnih za financiranje, 51. Ker je tožeča stranka dosegla 64 točk, to minimalno število presega, zato meni, da je bil neupravičeno dvignjen prag sofinanciranja na 83 točk. Ob tem pa iz tabele upravičencev do sredstev izhaja, da niso bila porabljena vsa sredstva, iz tabele namreč sledi, da bi za sklop A moralo ostali na razpolago še nekaj nad 37.000,00 €. V razpisni dokumentaciji tudi ni navedeno, po kakšnih merilih se bo vršilo posamezno točkovanje, zato tožeča stranka meni, da so bili pogoji zapisani zavajajoče in tožeča stranka ni imela možnosti ustrezne predstavitve kompleksnosti in strateške pomembnosti projekta za razvoj tožeče stranke. Anomalija celotnega razpisa je bila tudi v tem, da so sredstva pridobila mikro podjetja, ki kot takšna dosti lažje pridobijo boljšo bonitetno oceno. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.
6. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da je bila višina razpisanih sredstev po predmetnem javnem razpisu 2.000.000,00 €, pri čemer je bilo za sklop A namenjenih 500.000,00 € in za sklop B 1.500.000,00 € za leto 2015. V poglavju 2.4 razpisne dokumentacije pa je jasno določeno, da so sredstva dodeljena posameznim sklopom okvirna. V zvezi z delom nerazporejenih sredstev pojasnjuje, da tožena stranka vlagatelju ne more dodeliti sredstev v nižjem znesku, kot ga je predvidel vlagatelj v svoji vlogi, da ga potrebuje za začetek in končanje projekta v predvidenem obsegu in časovnem roku, saj bi to pomenilo, da mora vlagatelj zagotoviti večji delež lastnih sredstev. To pa pomeni, da bi bila s tem ogrožena izvedba celotnega projekta, saj mora biti finančna konstrukcija projekta zaprta. Ne glede na to pa vloga tožeče stranke ne bi bila uvrščena na seznam sofinanciranja, saj se je zadnja vloga, ki je bila financirana v okviru sklopa A, uvrstila na 33. mesto, vloga tožeče stranke pa se je uvrstila na 51. 7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tudi ostale tožbene navedbe. Glede ugovorov po merilu B navaja, da iz vloge tožeče stranke ni nikjer razvidno, da gre za izdelke, ki so produkt razvoja tožeče stranke, niti da je namen tožeče stranke proizvodnja novega izdelka. Iz njene vloge je razvidno samo, da bo zgradila predprostor, v katerem se bodo nahajale garderobe. Glede na to so neutemeljene tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na merilo I - tehnologija, saj izgradnja garderob ne pomeni tehnološko zahtevnega procesa, enako neutemeljene pa so tudi tožbene navedbe v zvezi z merilom J. Glede nejasnosti razpisne dokumentacije in meril za ocenjevanje pa tožena stranka pojasnjuje, da je imela tožeča stranka možnost, da vprašanja glede razpisa ali posameznih delov razpisa, če so ji bila nejasna, postavi razpisni komisiji v obdobju pred oddajo vloge. Komisija je na vprašanja prijaviteljev odgovarjala, tožeča stranka pa v zvezi s tem ni postavila nobenega vprašanja.
8. Tožena stranka pa odgovarja tudi na očitek, da so bila sredstva dodeljena podjetjem, ki po velikosti sodijo v mikro podjetja in samostojnim podjetnikom. Tožena stranka pojasnjuje, da je zavezana, da v postopkih ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo strank, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravljajo stranke ali drugo diskriminacijo, razen pozitivne diskriminacije, ki izhaja iz Zakona o razvojni podpori Pomurskih regij v obdobju 2010-2015. Glede na to tožena stranka namenoma uporablja bonitetne ocene podjetja A. d.o.o., da se izogne očitkom o pristranski obravnavi kogarkoli. Bonitetna ocena je izračunana po enaki metodologiji za vsa podjetja. Sicer pa toženi stranki ni jasno, na osnovi česa tožeča stranka meni, da je mikro podjetjem in samostojnim podjetnikom lažje priti do boljše bonitetne ocene. Tudi tožeča stranka sodi po velikosti med majhna podjetja.
9. Tožba ni utemeljena.
10. Po kriteriju B - namen in cilj investicije je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 1 točko. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je bila lahko vloga ocenjena po tem kriteriju z največ 15 točkami, če je razvidno, da je namen investicije proizvodnja novega izdelka (produkt lastnega razvoja, kar vlagatelj dokazuje z ustreznimi dokazili). Kadar je namen investicije proizvodnja novega izdelka ali storitve, se takšna vloga oceni s 7 točkami, s 5 točkami, kadar je namen investicije modernizacija proizvodnje pri proizvodnji obstoječih izdelkov ali storitev ter z 1 točko, če je namen investicije širitev proizvodnje s obstoječimi izdelki ali storitvami. Ta kriterij se ocenjuje na osnovi navedb v razpisnem obrazcu 3, dispozicija projekta točka 12. 11. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je razvidno, da je namen investicije širitev proizvodnje z obstoječimi izdelki ali storitvami. Iz vloge vlagatelja in javno dostopnih podatkov je razbrati, da bo širil proizvodnjo z obstoječimi izdelki in storitvami, zato je vloga vlagatelja po tem merilu prejela 1 točko. Vlagatelj namerava samo zgraditi predprostor k že obstoječim proizvodnim in poslovnim prostorom.
12. Kot izhaja iz vloge tožeče stranke, razpisnega obrazca 3 - dispozicija objekta, tč. 6 se tožeča stranka ves čas od ustanovitve v letu 1980 ukvarja s proizvodnjo in prodajo premiksov, mineralno-vitaminskih dodatkov in izdelkov za izboljšanje zdravja živali. V prijavnem obrazcu 3 pod tč. 12 je tožeča stranka označila, da je namen investicije modernizacija proizvodnje z obstoječimi in/ali novimi izdelki, ki jih podjetje do zdaj še ni proizvajalo v lastni režiji, ampak so jih do zdaj proizvajali za njih v Italiji. Hkrati je označila tudi, da je namen investicije proizvodnja novega izdelka, ki je produkt lastnega razvoja, kar pa bi morala tožeča stranka izkazati z ustreznimi dokazili. Glede proizvodnje novega izdelka tožeča stranka navaja, da ima podjetje raziskovalno skupino, ki s sodelovanjem zunanjih strokovnjakov razvija nove izdelke in izboljšuje obstoječe. Tako v sodelovanju s Fakulteto za kemijo pripravlja novo recepturo za izdelek X..
13. Sodišče se strinja z zaključkom v izpodbijanem aktu, da tožeča stranka v vlogi ni izkazala, da je namen investicije proizvodnja novega izdelka, ki je produkt lastnega razvoja (priložene fotografije z opisi tega ne dokazujejo), niti ni izkazala svoje nekonkretizirane trditve o modernizaciji proizvodnje. Tožeča stranka tovrstne izdelke izdeluje že od začetka svojega obstoja, iz priloženega pa ni razvidno, da gre za nov produkt, ki je rezultat lastnega razvoja. Tudi zgolj pavšalne navedbe o sodelovanju s Fakulteto za kemijo in o pripravi nove recepture (torej ta še ni izdelana) tega ne dokazujejo. Glede na to je ocena z 1 točko po tem kriteriju ustrezna.
14. Po kriteriju I - tehnologija lahko vloga prejme največ 10 točk za tehnološko zelo zahteven projekt, 5 točk za tehnološko zahteven projekt in 0 točk za tehnološko nezahteven projekt, vloga tožeče stranke pa je prejela 0 točk. 15. Glede tega kriterija iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je po tem kriteriju ocenjevala kompleksnost izvedbe projekta in kompleksnost tehnologije vgrajene v stroje, opremo ali zgradbe. Tehnološka zahtevnost izvedbe projekta je določena z vključevanjem različnih raznovrstnih tehnologij in procesov v skupno/enotno proizvodnjo, kar pa gradnja predprostora ni, zato ne gre za tehnološko zahteven projekt in je bila vloga tožeče stranke po tem merilu ocenjena z 0 točkami.
16. Tudi sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v vlogi ni izkazala, da gre za tehnološko (zelo) zahteven projekt in se glede tega sklicuje na zgoraj povzeto obrazložitev iz izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka sicer v tožbi zatrjuje tehnološko zahtevnost projekta, vendar pa okoliščine, ki jih navaja, tega ne potrjujejo. Kljub trditvi tožeče stranke, da je treba prijavljeni projekt gledati kot celoto, tožeča stranka tega v vlogi ni izkazala tako, da bi bilo razvidno, da gre za vključevanje različnih oziroma raznovrstnih tehnologij in procesov v enotno proizvodnjo. Glede na to je bila tudi po presoji sodišča vloga tožeče stranke po tem kriteriju pravilno ocenjena z 0 točkami.
17. Po merilu J - skladnost poslovnega načrta s cilji investicije bi lahko vloga prejela največ 10 točk, če je večina stroškov, ki jih vlagatelj uveljavlja za sofinanciranje, namenjena vzpostavitvi nove proizvodnje, razširitvi proizvodnih zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikaciji proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih vlagatelj prej ni proizvajal, ali bistvena sprememba proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti. Kadar je večina stroškov, ki jih vlagatelj uveljavlja za sofinanciranje namenjena zgolj zmanjševanju stroškov poslovanja vlagatelja, je vloga ocenjena z 0 točkami.
18. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa k temu kriteriju izhaja, da je vlagatelj v vlogi navedel, da je že leta 2012 zgradil klimatiziran čist prostor za proizvodnjo visoko tehnoloških produktov. V vlogi navaja, da brez prostora ne more ustvariti ustreznih pogojev za začetek proizvodnje, kar pomeni, da si bo z investicijo samo zmanjšal stroške poslovanja. Zato je bila vloga tožeče stranke po tem kriteriju ocenjena z 0 točkami.
19. Kot je bilo že zgoraj obrazloženo, tožnik z vlogo ni izkazal, da gre za vzpostavitev nove proizvodnje, torej proizvodov, ki jih tožeča stranka doslej še ni proizvajala ali da gre za bistveno spremembo proizvodnega procesa, zato je bila tudi po presoji sodišča po tem kriteriju vloga tožeče stranke pravilno ocenjena z 0 točkami.
20. Tožeča stranka tudi z ostalimi tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Z razpisnimi pogoji je bil res predpisan minimalen prag za odobritev sredstev, to je 51 točk, hkrati pa je določeno tudi, da bodo vse vloge razvrščene glede na doseženo število točk, sredstva pa se bodo dodelila najprej vlogam, ki bodo ocenjena z višjim številom točk do porabe sredstev. V skladu s tem pa je ravnala tudi tožena stranka v postopku tega javnega razpisa.
21. Merila in postopek ocenjevanja so bila natančno določena z razpisno dokumentacijo, tožeča stranka pa v tožbi ni pojasnila, v čem bi naj bila zavajajoča. Prav tako ni pojasnila, kako bi naj na uspeh tožeče stranke na predmetnem javnem razpisu vplivale tožbene navedbe v zvezi z bonitetno oceno. Tožeča stranka pa glede na svojo razvrstitev tudi glede preostanka sredstev ne more dati upoštevnih ugovorov.
22. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.