Jedro

Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen ter da mu je bila pravica do izjave v zvezi s temi odločbami že zagotovljena. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče ta izpis iz evidence moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik storilca, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi, podredno pa da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o odložitvi izvršitve mora sodišče upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in druge okoliščine, v katerih je storil prekršek ter na tej podlagi oceniti, ali je mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih (peti odstavek 202.d člena ZP-1).

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec predlagano odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljeval s trditvami, da vozniško dovoljenje potrebuje nujno potrebuje, da se lahko vozi v službo ter za službene, družinske in vsakodnevne obveznosti. Storjene prekrške je obžaloval, pojasnjeval, da je bil v čustveni stiski in zatrjeval, da prekrškov več ne bo ponavljal. 5. Sodišče prve stopnje je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa pri zavrnitvi storilčevega predloga upoštevalo: - naravo prekrškov, to je da je bil storilec kaznovan zaradi najhujših prekrškov, in sicer kar štirikrat zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi prekoračitve hitrosti ter zaradi vožnje v času začasno zaseženega vozniškega dovoljenja, - da mu je bilo za storjene prekrške določenih kar 76 kazenskih točk (KT), - da je storilec vse navedene prekrške storil z naklepom, - da je te prekrške storil v letu dni ter - da je s temi prekrški kar za 4 krat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev je prvo sodišče zaključilo, da ne zaupa storilcu, da prekrškov ne bo več ponavljal, saj se očitno ne zaveda, kakšno nevarnost predstavlja zase, kot tudi za druge udeležence cestnega prometa. Pri tem je sodišče prve stopnje kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je v letu dni kar za 4 krat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje, pri čemer je zaradi vožnje pod vplivom alkohola dosegel kar 52 KT.

6. Zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje temeljijo na podatkih, ki izhajajo iz evidence kazenskih točk Ministrstva za pravosodje z dne 12. 4. 2023 (list. št. 50 spisa), te podatke pa je sodišče prve stopnje preverilo z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk (l. št. 49 spisa) ter s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov in sodb, s katerimi so bile storilcu izrečene KT v cestnem prometu (priloga C1-C10 spisa).

Res je sicer, da sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati zagovornica. Na načelni ravni se je sicer strinjati z zagovornico, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v postopkih za izvršitev odločb, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.

Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen ter da mu je bila pravica do izjave v zvezi s temi odločbami že zagotovljena. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče ta izpis iz evidence moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega izpisa v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (6. točka), s čimer je storilcu dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki iz tega izpisa izhajajo. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še izpostavlja, da izjavljanje storilca o dejanskem stanju in okoliščinah teh, s pravnomočno odločbo ugotovljenih prekrškov, v predmetnem postopku ni pravno relevantno, saj je o teh prekrških že pravnomočno odločeno. In ker okoliščine prekrškov, o katerih je že pravnomočno odločeno, ne morejo vplivati na izpodbijano odločitev, se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje storilca o teh obremenilnih dokazih (sodbah) moralo zaslišati. Glede na pojasnjeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila kršena storilčeva pravica do izjave oziroma da je izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 3. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter posledično pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Neizvedba tega obrambnega dokaza (zaslišanje storilca) pa tudi ne pomeni kršitve načela materialne resnice, saj se, kot že poudarjeno, v predmetnem postopku ne odloča (več) o odgovornosti storilca za prekrške, temveč le o izvršitvi pravnomočnih prekrškovnih odločb, zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok in storilcu omogočiti, da se seznani z obremenilnimi dokazi in se o njih izjavi.

7. Ker odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu ni samoumevna, pritožba z izpostavljanjem teh okoliščin, ne more vplivati na pravilnost zgoraj navedenih zaključkov sodišča prve stopnje.

Pritožba poudarja še storilčevo obžalovanje prekrškov, vendar je pri tem iz nadaljnjih pritožbenih trditev razvidno, da storilec prekrške obžaluje zaradi samih posledic, ki so ga doletele in ne zaradi tega, ker bi se storilec zavedal, kakšno nevarnost zaradi storjenih hudih prometnih prekrškov predstavlja tako zase kot za okolico, kot je pravilno poudarilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem sicer pritožba pravilno izpostavlja, da po vloženem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dne 12. 11. 2022 v nasprotju s ugotovitvami sodišča prve stopnje storilec ni več storil nobenega prekrška (vpogled v l. št. 49 spisa), vendar pa že ugotovljeno dejstvo, da je storilec v roku manj kot enega leta dosegel kar 76 KT (prekrški so bili storjeni v obdobju od 6. 2. 2022 do 4. 8. 2022, od tega 4 zaradi vožnje pod vplivom alkohola) zadostuje za pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da pri storilcu ni mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov, saj očitno pri njem nobena sankcija še ni dosegla svojega namena.

Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče potrjuje razloge sodišča prve stopnje, da storilčeva potreba po vozniškem dovoljenju za službene in privatne obveznosti ne more pretehtati dejstva, da je storilec kot voznik v cestnem prometu nevaren za druge udeležence v cestnem prometu in ga je iz tega razloga potrebno iz cestnega prometa izločiti.

8. Ker zagovornik s pritožbenimi navedbami ni uspel prepričati v potrebo po drugačni presoji storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Zagovornik s pritožbo ni uspel, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka - sodne takse v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.