Jedro

Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožnika sta dolžna nerazdelno plačati stranskemu intervenientu stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je prva tožeča stranka od tožene stranke zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe za prodajo solastnega delež do 1/16 na nepremičnini ID znak 000 za kupnino v znesku 35.000,00 EUR, pri čemer je bil del kupnine v znesku 25.000,00 EUR že plačan 9. 2. 2015 s strani drugega tožnika, zaradi česar je prvi tožnik dolžan plačati le še znesek 10.000,00 EUR, toženec pa je dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis v zemljiško knjigo (I. točka izreka). Zavrnilo je podrejeni zahtevek, s katerim je drugi tožnik od toženca zahteval vrnitev are v znesku 25.000,00 EUR (II. točka izreka). Odločilo je še, da sta tožnika dolžna stranskemu intervenientu nerazdelno plačati njegove pravdne stroške v znesku 1.147,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Skupaj s pričami sta tožnika skladno izpovedala, da so se pravdne stranke julija 2015 sestale v L. in se dogovorile, da se bo prodaja nepremičnine zamaknila do jeseni, da ara ne bo propadla in da bosta tožnika kupila eno stanovanje, drugo stanovanje pa lahko toženec proda tretji osebi. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo dejansko stanje, da je za nesklenitev pogodbe kriva tožeča stranka. Ni prepričljivo obrazložilo, zakaj glede teh dejstev ni verjelo tožnikoma in priči F. L. zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Poleg tega ob sklepanju predpogodbe z dne 9. 2. 2015 niti niso obstajali pogoji za sklenitev predpogodbe in sprejem are, saj v tistem času toženec še ni dal ponudbe predkupnim upravičencem, zato je zahtevek za vračunanje are v kupnino ali za vračilo are v celoti utemeljen. Neutemeljene so navedbe, da je družina L. zakrivila nesklenitev pogodbe, saj na prodajo prvemu tožniku ni hotel pristati toženec, saj je eno stanovanje, to je 2/16 hiše na Ulici 54, prodal kupcu A. G. Toženec se ni udeležil zaslišanja, zato so njegove trditve iz odgovora na tožbo in trditve stranskega intervenienta o krivdi za nesklenitev pogodbe izpodbite z zaslišanjem tožečih strank in priče F. L. Sodišče prve stopnje je spregledalo dejstvo, da je prvi tožnik sprejel ponudbo toženca kot predkupni upravičenec in bi zato toženec z njim moral skleniti kupoprodajno pogodbo za eno stanovanje.

3. Stranski intervenient na strani tožene stranke v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: da sta drugi tožnik in toženec dne 9. 2. 2015 sklenila predpogodbo za nakup toženčevega solastnega deleža do 3/16 na nepremičnini na Ulici 54, L.; dogovorjena je bila kupnina 120.000,00 EUR ter rok 15. 7. 2015, do katerega mora biti sklenjena glavna pogodba in plačan preostanek kupnine v višini 95.000,00 EUR; drugi tožnik je ob sklenitvi predpogodbe tožencu izročil tudi aro v višini 25.000,00 EUR. Da je predpogodbo 9. 2. 2015 sklenil drugi tožnik kot kupec, izhaja tako iz predpogodbe, tudi iz zaslišanja drugega tožnika. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb prvega tožnika, drugega tožnika in priče F. L., ugotovilo, da drugi tožnik dne 15. 7. 2015, ko je toženec prišel v Ljubljano, ni imel dovolj sredstev za plačilo kupnine. Drugi tožnik je izpovedal, da sta se s tožencem dogovorila za podaljšanja roka za plačilo kupnine. Vendar drugi tožnik niti v podaljšanem roku ni plačal preostanka kupnine v znesku 95.000,00 EUR za solastni delež toženca 3/16, kar je bil predmet kupoprodajne pogodbe. Na podlagi ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je razlog za nesklenitev kupoprodajne pogodbe na strani kupca, ki niti v podaljšanem roku, to je do 15. 8. 2015, ni zagotovil sredstev kupnine. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, ki grajajo zaključek sodišča prve stopnje o razlogu nesklenitve kupoprodajne pogodbe, kot tudi očitek pritožbe o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja. Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine, kar izhaja iz izpovedb tožnikov in priče F. L. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen. Pritožbeni očitek, da so se pravdne stranke ob sestanku julija 2015 dogovorile, da ara ne bo propadla, ni utemeljen, saj tožnika navedenega dogovora nista izkazala (7. in 212. člen ZPP), ugotovljen dogovor med drugim tožnikom in tožencem je bil namreč zgolj ta, da se rok za plačilo kupnine 95.000,00 podaljša za en mesec. Pritožbeni očitek, da so trditve toženca, ki se zaslišanja ni udeležil, izpodbite z zaslišanjem prvega in drugega tožnika ter priče F. L., ni utemeljen, saj iz vseh izpovedb izhaja, da je bil razlog za nesklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup solastnega deleža 3/16 v tem, da kupec do dogovorjenega roka ni zagotovil sredstev kupnine.

6. Drži, kot navaja pritožba, da je v nadaljevanju toženec poslal ponudbo za odkup svojega solastnega deleža predkupnima upravičencema prvemu tožniku in F. L.), pri čemer se je na ponudbo odzval zgolj prvi tožnik, in sicer za nakup solastnega deleža do 1/16. Ker se prvi tožnik s ponudbo toženca za odkup 1/16 po ponujeni ceni 35.000,00 EUR ni strinjal, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 29. člena OZ utemeljeno zaključilo, da je prvi tožnik ponudbo toženca zavrnil. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je prvi tožnik sprejel ponudbo za odkup solastnega deleža, ki jo je podal toženec. Zahtevek prvega tožnika na sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup solastnega deleža toženca v višini 1/16 posledično ni utemeljen.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Tožnika s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), stranskemu intervenientu na strani toženca pa so nastali naslednji stroški pritožbenega postopka: stroški odgovora na pritožbo v priglašeni višini 1000 točk (Tarifna številka 21 v zvezi s Tarifno številko 18 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,4590 EUR, znaša 459,00 EUR, povečano za 22% DDV pa 559,98 EUR. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP sta tožnika dolžna nerazdelno stranskemu intervenientu plačati stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.