Jedro

Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ter ga oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je pri zavijanju v levo v križišču nasproti glavne avtobusne postaje obvozil peško na razdalji najmanj treh metrov, ko je prečkala Mariborsko cesto in tako peške z ničemer ni ogrožal. Dodaja, da živi sam od socialne pomoči, da je vojni veteran in dela kot prostovoljec v Karitas Celje ter da doslej še ni bil kaznovan. Sodišče prosi, da ga oprosti izrečene kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Celje z dne 13. 11. 2020, ki je postal pravnomočen 24. 11. 2020 in izvršljiv 24. 12. 2020, izrečena globa v višini 250,00 EUR. Ker prvi odstavek 19.a člena ZP-1 določa, da lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, je sodišče prve stopnje stopnje zakonito in utemeljeno zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, saj izrečena globa ne dosega predpisanega cenzusa 300,00 EUR. Storilčev predlog je zato nedovoljen in ga je sodišče dolžno zavreči na podlagi drugega odstavka 202.c člena ZP-1. 5. Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala Mariborsko cesto. Te navedbe se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o čemer je bilo odločeno s plačilnim nalogom, ki je postal pravnomočen in se v presojo pravilnosti te odločitve zaradi vezanosti na pravnomočne odločbe pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih storilec izpostavlja svoje slabo socialno in premoženjsko stanje ter svojo dosedanjo nekaznovanost, pa pritožbeno sodišče poudarja, da tudi te okoliščine ne vplivajo na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj se nanašajo na utemeljenost storilčevega predloga, ki pa ga ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj za to niso izpolnjeni procesni pogoji, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker je glede na navedbe v pritožbi in po ugotovitvah sodišča prve stopnje storilec prejemnik denarne socialne pomoči, ga je tudi pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse v predmetnem postopku, to je za pritožbeni postopek (prvi odstavek 147. člena ZP-1 v zvezi z 11. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1 in 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP).