Jedro

Sposobnost zastopanja fizične osebe v pritožbenem postopku zakon veže na poslovno sposobnost in opravljen pravniški državni izpit. Omejitev poslovne sposobnosti po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja.

Izrek

Reviziji se ugodi in se odločba sodišča druge stopnje v II. točki izreka in v delu III. točke izreka, ki se nanaša na pritožbene stroške tožene stranke, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo 65.931,82 EUR z letnimi obrestmi v višini 13,5 % od 28. 2. 2011. V presežku je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v delu, ki ga je izpodbijal, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženčevo pritožbo pa je zavrglo, ker je vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po njegovi oceni je toženec vložil pritožbo po pravni osebi, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zastopanje. Pritožbe ni vložila A. A., ki je bila med postopkom izbrisana iz imenika odvetnikov zaradi začetka osebnega stečaja. Ta tudi ni podala predloga za poslovanje kot zasebnica v skladu s 389. a členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki omogoča, da z dovoljenjem sodišča lahko stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot zasebnik, s čimer bi lahko poslovala kot zasebnica in zastopala stranke v postopkih.

3. V reviziji toženec nasprotuje zavrženju njegove pritožbe, ker je pritožbeno sodišče odreklo poslovno sposobnost pooblaščenki, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ne izpodbija odločitve, da pravna oseba OpD D., d. o. o., nima procesne sposobnosti za zastopanje pred sodiščem, čeprav po njegovem mnenju procesna ureditev, ki dopušča le zastopanje po odvetniški družbi, pomeni diskriminacijo ostalih družb. Izpodbija pa razloge, da pooblaščenka, ki je oseba z opravljenim pravniškim izpitom, nima sposobnosti zastopanja. Opozarja, da je sodišče 13. 6. 2013 pričelo postopek osebnega stečaja nad odvetnico, čeprav ta ni v dolžniškem razmerju, ki mu je 18. 6. 2013 sledil njen izbris iz imenika odvetnikov, čeprav Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki je glede na ZFPPIPP specialen predpis, osebnega stečaja zoper odvetnika sploh ne dopušča (dopušča ga le glede družbenikov odvetniške družbe, ki lahko nato nadaljujejo opravljanje poklica kot zasebniki). Pritožbenemu sodišču očita, da ne loči med statusom fizične osebe podjetnika in zasebnika ter posebnostmi, ki pritičejo posameznemu statusu: zasebniki opravljajo poklic blizu licenčnemu sistemu, samostojni podjetniki pa dejavnost, urejeno z gospodarskim pravom. V primeru izbrisa iz registra po njegovem mnenju stečaja ni več mogoče voditi, temveč le še nad premoženjem izbrisane družbe, če ta obstaja, kar utemelji s primerjavo izbrisa družbe z omejeno odgovornostjo. Za razliko od samostojnega podjetnika pa je po njegovi oceni premoženje zasebnika ločeno od premoženja, ki ga ima ta kot potrošnik, za kar ima odvetnik sklenjeno posebno zavarovanje ter odprt fiduciarni račun za poslovanje s strankami. Nasprotuje stališču, da bi bilo za sposobnost zastopanja A. A. potrebno soglasje stečajnega sodišča, saj ta ne opravlja dejavnosti zasebništva. Poslovno sposobnost pooblaščenke dodatno utemeljuje z okoliščino, da je ta vpisana kot direktorica pravne osebe, poslovna sposobnost pa ji ni bila omejena z nepravdnim ali z drugim sodnim postopkom. Priloženo pooblastilo je po njegovi oceni na eni strani odraz tristranske mandatne pogodbe med pooblaščenčevim delodajalcem, pooblastiteljem ter osebo, ki je lahko pooblaščenec po 87. členu ZPP, na drugi strani je tudi procesno pooblastilo, hkrati pa še delodajalčevo soglasje. Pravna oseba tako po njegovi oceni zastopa stranko v obsegu mandata, procesna dejanja pred sodiščem pa opravlja pooblaščenka, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 4. Tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Toženec utemeljeno opozarja, da je pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo, ki jo je zanj vložila A. A., čeprav ima pravniški državni izpit. Sposobnost zastopanja A. A. je kljub zapisu, da pritožbe ni vložila A. A. in prvotni presoji upravičenosti za zastopanje družbe O. A., d. o. o, presojalo tudi pritožbeno sodišče. V nadaljevanju je namreč navedlo, da A. A. stečajnemu sodišču ni podala predloga za poslovanje kot zasebnica in s tem pridobila pravice zastopati stranke v sodnem postopku.(1) Če je upoštevalo osebni stečaj nad njo kot odvetnico, torej stečaj nad fizično osebo,(2) jo je štelo kot pooblaščenko. Soglasje stečajnega sodišča za opravljanje dejavnosti zasebnika po ZFPPIPP tudi ne bi moglo vplivati na sposobnost družbe (O. A.., d. o. o.), da toženca zastopa v pritožbenem postopku, pač pa le na sposobnost zastopanja A. A. kot fizične osebe.

7. Tudi po oceni revizijskega sodišča je treba vloženo pritožbo presojati še z vidika, da je v njej kot pooblaščenka navedena N. D. To je razvidno tudi iz žiga na pritožbi, ki ni žig d. o. o., niti ni žig odvetnika. Na njem je navedena O. A., A. A., univ. dipl. iur, in številka opravljenega pravniškega državnega izpita. Sposobnost zastopanja fizične osebe v pritožbenem postopku zakon veže na opravljen pravniški državni izpit ali status odvetnika, saj je lahko pred višjim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP).(3) Če A. A. izpolnjuje pogoje za zastopanje kot druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit, je toženčeva pritožba, vložena po njej, dovoljena.

8. Z zgoraj povzetim izhodiščem je pritožbeno sodišče tožencu onemogočilo obravnavo pred sodiščem in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje v odločitvi o zavrženju toženčeve pritožbe in glede stroškov pritožbenega postopka, ki se nanašajo nanj, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo temu sodišču v nov postopek (prvi odstavek 379. ZPP). To bo moralo toženčevo pritožbo nadalje obravnavati.

9. Revizijsko sodišče ob tem dodaja še, da tudi omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja po ZPP.(4) Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika za razpolago in upravljanje s premoženjem, ki vpliva na stečajno maso,(5) je namreč zakonska posledica začetka stečajnega postopka in traja toliko časa, kolikor traja stečajni postopek.(6) S tem varuje stečajno maso in stečajne upnike ter ni odraz duševnega ali drugega stanja stečajnega dolžnika, ki bi mu onemogočal, da sam skrbi zase in za svoje pravice ter koristi.(7)

10. Glede preostalih razlogov pritožbenega sodišča, da družba A. A., d. o. o., ne more zastopati stranke v pravdnem postopku, revident ni zahteval odgovora, zato jih revizijsko sodišče ni presojalo.

11. O toženčevih revizijskih stroških ni odločilo, saj tudi njihovega povračila ni opredeljeno zahteval. (1) Prvi odstavek 389.a člena ZFPPIPP: Stečajni dolžnik lahko po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če sodišče dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika.

(2) Primerjaj 7. člen ZFPPIPP, tudi N. Plavšak v Razširjenih uvodnih pojasnilih k ZFPPIPP, GV Založba, Ljubljana, 2008.str. 25 in 278. (3) Določba 87. člena ZPP:

(1) V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben.

(2) Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.

(3) V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. (4) Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba.

(4) Tudi pooblaščenec po tretjem odstavku 87. člena ZPP mora imeti popolno poslovno sposobnost po prvem odstavku tega člena.

(5) Prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP določa, da se z začetkom osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ali se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

(6) Primerjaj V. Balažic v Trajanje omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, Pravna praksa, leto 2009, št. 5. (7) Poslovno sposobna je vsaka polnoletna oseba, nad katero ni podaljšana roditeljska pravica ali ji poslovna sposobnost ni omejena oziroma odvzeta zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, zaradi česar ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.