Jedro

Glede na okoliščine konkretne zadeve sodišče meni, da v obravnavanem primeru s tako kratko določenim rokom za izjavo niso bile ustrezno upoštevane vse okoliščine. S pozivom je namreč toženka zahtevala pomembne podatke; podatke o lastništvu nepremičnin in o premoženju, s katerim tožnik razpolaga, navedeni podatki pa imajo pomembno vlogo pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP. Poziv na izjavo je bil pooblaščencu vročen v četrtek, 13. 4. 2023, kar pomeni, da je tridnevni rok za podajo odgovora iztekel že v nedeljo oz. v ponedeljek, 17. 4. 2023. Pooblaščenec, je imel na razpolago le dva delovna dneva, ko je sicer poskušal vzpostaviti kontakt s tožnikom, vendar neuspešno. Tožnika je poskušal priklicati na kar tri različne telefonske številke. Dve od teh sta bili neobstoječi, ena nedosegljiva, z e-pošto tožnik ne razpolaga. Taka neodzivnost je za pripadnike romske skupnosti povsem običajna, navedene okoliščine pa so znane tudi toženki, saj so pri pripadnikih romske skupnosti pogoste. Glede na okoliščine konkretnega primera je bil rok za izjavo (3 dni) tožniku odmerjen preskopo, zato je prišlo do kršitve pravice, ki jo zagotavljajo določbe 22. člena Ustave RS ter 9. in 146. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 223/2023 z dne 19. 4. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in prošnjo za podaljšanje roka.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP za zagovor na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Krškem I Kpd 19658/2023. Toženka je ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnine *199/1, k.o. ..., na kateri stoji stanovanjska hiša z naslovom A. v vrednosti 37.259,00 EUR in nepremičnine *199/2, k.o. ..., na kateri stoji stanovanjska hiša brez naslova v vrednosti 7.887,00 EUR. Glede navedenega je toženka pooblaščencu tožnika (v nadaljevanju pooblaščenec) poslala poziv na izjavo. Poziv je bil pooblaščencu vročen 13. 4. 2023, le-ta pa je 17. 4. 2023 v spis vložil prošnjo za podaljšanje roka. Ob sklicevanju na 99. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) toženka ugotavlja, da je bila prošnja vložena pred iztekom roka, vendar pooblaščenec v prošnji ni navedel nobenega upravičenega razloga, ki bi opravičil podaljšanje roka. Pavšalna navedba, da pooblaščenec ni uspel vzpostaviti kontakta s tožnikom ne vzdrži resne presoje, saj ima danes vsaka oseba mobilni telefon, na katerega je dosegljiva praktično ves čas. Toženka je zaključila, da niso podani razlogi za podaljšanje roka, zato je tožnikov predlog zavrnila. Ob sklicevanju na 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) toženka ugotavlja, da tožnik živi na naslovu B., skupaj s partnerko in 4 mladoletnimi otroki. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje s partnerko nista prejela obdavčljivega dohodka. Družina prejema mesečno 568,71 EUR otroškega dodatka in na letni ravni 15,59 EUR katastrskega dohodka, kar znaša 1,29 EUR mesečno. Ker drugih dohodkov družina nima, mesečni dohodek družine tožnika ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na družinskega člana. Je pa toženka ugotovila, da je tožnik lastnik več parcel; parcele *199/1 na kateri stoji stanovanjska hiša z naslovom A. v vrednosti 37.259,00 EUR in parcele *199/2 na kateri stoji stanovanjska hiša brez naslova v vrednosti 7.887,00 EUR. Družina tožnika v teh nepremičninah ne živi, saj je njen naslov B., zato se nepremičnini v celoti štejeta kot premoženje, s katerim lahko družina tožnika razpolaga. Ker tožnik razpolaga s premoženjem, ki presega znesek 22.336,32 EUR, tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, zato je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila.

3. Tožnik vlaga tožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Dne 6. 4. 2022 je vložil prošnjo za dodelitev BPP. Toženka je tožnika pozvala k dopolnitvi prošnje s pozivom, ki je bil pooblaščencu vročen 14. 4. 2023 (pravilno 13. 4. 2023, op. sodišča). Tridnevni rok za dopolnitev prošnje je iztekel 17. 4. 2023. Pooblaščenec je želel tožnika seznaniti s pozivom, vendar brez uspeha. Telefonske številke so bile nedosegljive, z e-pošto tožnik ne razpolaga. Ker pooblaščenec ni uspel vzpostaviti telefonskega klica s tožnikom niti na dan izteka roka, je pooblaščenec 17. 4. 2023 na toženko naslovil prošnjo za podaljšanje roka. Tožnik je Rom, toženki pa so dobro znane težave s pripadniki romske narodne skupnosti in sicer s samo dosegljivostjo, neuspešnostjo vročanj in neodzivnostjo na vabila. Razlogi izpodbijane odločbe v 3. in 4. odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe so zato neutemeljeni in nepravilni, saj je nemogoče sprejeti stališče toženke, da ima danes vsaka oseba mobilni telefon, na katerega je dosegljiva ves čas. Dejstvo je, da pooblaščenec v petek 14. 4. 2023 in v ponedeljek 17. 4. 2023 tožnika ni uspel priklicati, to mu je uspelo šele 19. 4. 2023. Ker je tridnevni rok za podajo izjave padel na soboto in nedeljo, je bila še dodatno zmanjšana možnost, da bi pooblaščenec s tožnikom lahko vzpostavil kontakt. Glede na navedeno je odločitev toženke, da prošnjo za podaljšanje roka zavrne, nerazumna. V zvezi z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP tožnik pojasnjuje, da v času odločanja o BPP ni bil posestnik in imetnik oz. lastnik nepremičnine v k.o. ..., saj je te nepremičnine z darilno pogodbo z dne 12. 12. 2022 prenesel na tretjo osebo, sestro C. C. Sicer pa tožnik nikoli ni bil dejanski lastnik nepremičnine, temveč je to bil oče, D. D. starejši, ki je ob nakupu nepremičnin dal prenesti lastništvo na svojega sina, vendar si je v letu 2022 premislil in odločil, da bo nepremičnine dal hčeri. Tožnik tako nikoli ni bil dejanski lastnik nepremičnin, temveč zgolj zemljiškoknjižni, že decembra 2022 pa je te nepremičnine prenesel na sestro, kar pomeni, da je učinek darila oz. daritve treba šteti od sklenitve darilne pogodbe dalje. Toženka je nepravilno in nepopolno ugotovila vrednost nepremičnin, saj ta sploh ne presega vrednosti 10.000,00 EUR, kar je bilo ugotovljeno z darilno pogodbo in kar je potrdil tudi FURS. Gre za stare, nevzdrževane nepremičnine, podatki GURS pa so neuporabni in neupoštevani, saj gre pri njih le še za orientacijsko ter arhivsko vrednost podatkov o vrednosti nepremičnin. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli BPP, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Med strankama v postopku je sporno, ali je toženka pravilno zavrnila prošnjo tožnika za podaljšanje roka za izjavo glede njegovega premoženja in prošnjo tožnika za dodelitev BPP, zaradi razpolaganja s premoženjem, ki presega znesek 22.336,32 EUR. Kot ključno za odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP je toženka štela ugotovljeno vrednost parc. št. *199/1 in parc. št. *199/2, obe k.o. ..., kjer stoji stanovanjska hiša, katerih skupna vrednost znaša 45.146,00 EUR, nepremičnini pa naj bi bili v lasti tožnika. Ker družina tožnika v tej nepremičnini ne živi, je toženka nepremičnini v celoti štela kot premoženje, s katerim tožnik lahko razpolaga. Z navedenim je tožnika seznanila in ga pozvala na izjavo. Tožnik izjave v danem roku ni podal, v prošnji za podaljšanje roka za izjavo, pa ni navedel nobenega upravičenega razloga, ki bi podaljšanje roka opravičeval. 7. Po določbi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po določbi 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Toženka je, skladno z 12. členom ZBPP, ugotavljala finančni položaj tožnika glede na njegove dohodke in prejemke ter glede na premoženje tožnika in njegove družine.

8. Toženka je tožniku poslala poziv k dopolnitvi prošnje, v katerem ga je seznanila z ugotovitvami postopka: da je lastnik nepremičnin, s katerimi lahko razpolaga, pri čemer njihova vrednost dosega znesek 45.146,00 EUR, s tem pa premoženje, s katerim tožnik razpolaga, presega cenzus za odobritev BPP (tj. 22.336,32 EUR). Pozvala ga je, da v roku 3 dni predloži stališča glede ugotovljenih dejstev. Pooblaščenec se je na poziv, prejet 13. 4. 2023, odzval z vlogo, poslano s priporočeno pošiljko 17. 4. 2023, v kateri je zaprosil za 5-dnevno podaljšanje roka za izjasnitev. Navedenemu predlogu toženka ni sledila. Z izpodbijano odločbo je predlog tožnika za podaljšanje roka zavrnila, s pojasnilom, da navedba pooblaščenca, da v postavljenem roku ni uspel vzpostaviti kontakta s prosilcem, ne vzdrži resne presoje, saj ima danes vsaka oseba mobilni telefon.

9. Sodišče pojasnjuje, da pri postavljenem 3-dnevnem roku ne gre za predpisani rok, ampak za rok, ki ga glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Glede na okoliščine konkretne zadeve sodišče meni, da v obravnavanem primeru s tako kratko določenim rokom za izjavo niso bile ustrezno upoštevane vse okoliščine. S pozivom je namreč toženka zahtevala pomembne podatke; podatke o lastništvu nepremičnin in o premoženju, s katerim tožnik razpolaga, navedeni podatki pa imajo pomembno vlogo pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP. Poziv na izjavo je bil pooblaščencu vročen v četrtek, 13. 4. 2023, kar pomeni, da je tridnevni rok za podajo odgovora iztekel že v nedeljo oz. v ponedeljek, 17. 4. 2023. Kot pravilno opozarja pooblaščenec, je imel na razpolago le dva delovna dneva, ko je sicer poskušal vzpostaviti kontakt s tožnikom, vendar neuspešno. Tožnika je poskušal priklicati na kar tri različne telefonske številke. Dve od teh sta bili neobstoječi, ena nedosegljiva, z e-pošto tožnik ne razpolaga. Taka neodzivnost je za pripadnike romske skupnosti povsem običajna, navedene okoliščine pa so znane tudi toženki, saj so pri pripadnikih romske skupnosti pogoste. Glede na okoliščine konkretnega primera je bil rok za izjavo (3 dni) tožniku odmerjen preskopo, zato je prišlo do kršitve pravice, ki jo zagotavljajo določbe 22. člena Ustave RS ter 9. in 146. člena ZUP.

10. Ker pooblaščencu tožnika v postavljenem roku ni uspelo vzpostaviti kontakta s tožnikom, je zaprosil za podaljšanje roka, njegova prošnja pa je bila po presoji sodišča, upoštevaje zgoraj navedene okoliščine, neutemeljeno zavrnjena. Zaključek toženke, da ima danes vsaka oseba mobilni telefon, je namreč povsem posplošen, zlasti upoštevaje, da je tožnik pripadnik romske skupnosti, in je splošno znano, da je vzpostavitev kontakta z Romi pogosto otežena oz. celo onemogočena. Zato pojasnilo pooblaščenca tožnika, da s tožnikom ni uspel vzpostaviti kontakta, ni nerazumljivo, kot to zmotno zaključi toženka. To pa pomeni, da je bila tožnikova prošnja za podaljšanje roka za podajo izjave na poziv, neutemeljeno zavrnjena.

11. Posledično to pomeni, da je toženka svojo odločitev oprla na podatke, pridobljene po uradni dolžnosti, do katerih se tožnik ni imel možnost opredeliti v primernem roku, kar je vplivalo na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pa vpliva na popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, s tem pa tudi na zakonitost odločitve. Tožnik je imel tako možnost šele v tožbi navajati, da v času odločanja o prošnji za dodelitev BPP oz. tudi prej, sploh ni bil posestnik in imetnik oz. lastnik nepremičnin v k.o. ..., saj je te nepremičnine z darilno pogodbo z dne 12. 12. 2022 prenesel na tretjo osebo.

12. Po obrazloženem je tako podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi katere je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka odpraviti zgoraj navedeno bistveno kršitev pravil postopka in o svojih ugotovitvah v zvezi s tožnikovim premoženjem tožniku dati možnost, da se v primernem roku izjavi in da se na ta način dejansko stanje ugotovi v celoti.

13. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi.

14. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).