Jedro

Ob taki procesni situaciji, ko pristojni organ Republike Avstrije na pozive sodišča prve stopnje ni odgovoril, je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal, ne glede na to, da je plačilo bilo izvršeno že 26. 9. 2017 tj. še pred izdajo odločbe o prekršku, ki jo je pristojni organ predložil v priznanje in izvrševanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa v Avstriji – LPD W., Polizeikomisariat B., številka VStV/97301378808/2017 z dne 20. 3. 2018, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji LPD W., Polizeikomisariat B., številka VStV/97301378808/2017 z dne 20. 3. 2018, ki je postala pravnomočna 24. 4. 2018, s katero je bil storilec Z. K. spoznan za odgovornega, da je kršil drugi odstavek 20. člena Zakona o cestnem prometu in mu je bilo naloženo plačilo globe in stroškov postopka v višini 90,00 EURi, prizna in izvrši. Storilcu je naložilo, da mora denarno sankcijo in stroške postopka v skupnem znesku 90,00 EUR plačati v 15. dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, po poteku roka pa lahko pri Finančni upravi RS zaprosi za obročno plačilo dolgovanega zneska. Storilca je tudi opozorilo, da v kolikor globe in stroškov postopka ne bo plačal v roku, bodo izterjani prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je globo za ta prekršek že poravnal 27. 9. 2017 na pošti v Ljubljani. O tem je dvakrat obvestil avstrijske organe, ki so se delali neumne in mu rekli, da ni izvedel plačila. Pritožbi je priložil potrdilo o plačilu plačilnega naloga na pošti. Dodatno pa je pojasnil, da je kazen dobil prvič po pošti v višini 55,00 EUR in jo je takoj poravnal, nato pa so mu naknadno poslali položnico za isto kazen v višini 80,00 EUR, katere ni plačal, saj je plačal prvo. Sedaj pa znaša kazen 90,00 EUR. Na potrdilu so iste identifikacijske številke kot na odločbi po izpodbijanem sklepu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije in iz katerih je razvidno, da je bil storilec kaznovan, ker je 20. 8. 2017 ob 13.52 uri ob območju kraja Dunaj, H. 300, smer A23, z vozilom KP ... (SLO) prekoračil najvišjo dopustno hitrost vožnje 50 km/h za 15 km/h, ob upoštevanju merilne tolerance.

5. Ker storilec v pritožbi zatrjuje, da je globo za ta prekršek že poravnal 26. 9. 2017 v višini 55,00 EUR in je k pritožbi priložil dokazilo o plačilu, na katerem je navedena ista identifikacijska številka odločbe oz. sklica, kot izhaja iz predložene odločbe pristojnega organa države izdaje tj. 917301378808, nakazilo pa je bilo izvedeno na transakcijski račun št. AT65 0100 0000 0524 0205, ki je naveden tudi v odločbi, ki je predmet postopka za priznanje in izvršitev, je sodišče prve stopnje opravilo ustrezne poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje v skladu s 3. točko četrtega odstavek 190. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora domače sodišče organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici. Prvi dopis sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2019, ki je bil preveden v nemški jezik (list. št. 32 in nasl.), s katerim je bil pristojni organ države izdaje pozvan, naj v roku 15 dni sporoči, ali je glede na storilčeve pritožbene navedbe in priloženo potrdilo, storilec denarno sankcijo že poravnal in v kakšni višini, je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 2. 12. 2019 (kot izhaja iz poizvednice na list. št. 39-42 spisa). Ker sodišče prve stopnje ni prejelo nobenega odgovora, je dne 21. 1. 2020 poslalo nov dopis (43-44), s katerim je pristojni organ države izdaje ponovno pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve tega dopisa sporoči, ali je storilec denarno sankcijo že poravnal in v kakšni višini ter ga opozorilo, da lahko v primeru, če na poziv ne bo odgovoril, pritožbeno sodišče zavrne priznanje in izvršitev njihove odločbe. Ta dopis je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 27. 1. 2020, vendar sodišče nanj ni dobilo nobenega odgovora.

6. Ob taki procesni situaciji je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo za očitani mu prekršek že poravnal, ne glede na to, da je plačilo bilo izvršeno že 26. 9. 2017 tj. še pred izdajo odločbe o prekršku, ki jo je pristojni organ predložil v priznanje in izvrševanje (odločba je namreč bila izdana 20. 3. 2018) in ne glede na to, da je storilec plačal le 55,00 EUR, medtem ko je z odločbo bila izrečena globa v višini 80,00 EUR in naloženo plačilo stroškov postopka v višini 10,00 EUR. Kot namreč utemeljeno izpostavlja storilec, je tako na potrdilu o plačilu kot tudi na odločbi, ki je bila predložena v priznanje in izvrševanje, navedena ista sklicna številka, ki označuje številko odločbe, da je prišlo do plačila globe pred izdajo odločbe o prekršku pa tudi ni neobičajno, saj je vendarle prekršek bil storjen 20. 8. 2017. Pri presoji utemeljenosti pritožbe pa tudi ni mogoče spregledati okoliščine, da pristojni organ države izdaje kljub večkratnemu pozivanju na izjasnitev in izrecnemu opozorilu o možnih posledicah neodziva na poizvedbe, na dopise sodišča prve stopnje ni odgovoril in je tudi zaradi tega na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi smiselne uporabe sedmega odstavka 163. člena ZP-1 storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priznanje in izvrševanje odločbe pristojnega organa države izdaje zavrnilo iz razloga po 13. točki 186. člena ZSKZDČEU-1 v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1.