Jedro

Revizijsko sodišče je sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo, ker je to prvič ugotavljalo dejstva, o katerih se stranka ni mogla izjasniti. Tak procesni položaj tudi pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke. Nato je odmerilo pravično denarno odškodnino in za tak znesek obsodilo toženko. Del tožbenega zahtevka po višini je sodišče prve stopnje zavrnilo. Toženki je sodišče naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov.

V prejšnjem pritožbenem postopku (sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 147/2009 z dne 18. marec 2009) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Tožnik je proti sodbi pritožbenega sodišča vložil revizijo ter z njo uspel. Revizijsko sodišče je s sklepom, opr. št. II Ips 584/2009 namreč reviziji ugodilo, sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Revizijsko sodišče je soglašalo z materialnopravnim stališčem pritožbenega sodišča, kakor je to obrazloženo v sodbi II Cp 147/2009. Vendar pa je ob tem ugotovilo, da je pritožbeno sodišče samo ugotavljalo dejstva, ne da bi tožeči stranki dalo možnost obravnavanja glede teh dejstev. Prav to je bil razlog za razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča. Revizijsko sodišče je pritožbenemu sodišču naložilo, naj odpravi zagrešeno kršitev postopka. Tako je podan položaj, ko mora pritožbeno sodišče ponovno odločati o pritožbi tožene stranke proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3324/2006-III z dne 4.9.2008. V tej pritožbi tožena stranka uveljavlja pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj sodbo bodisi spremeni bodisi razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. V pritožbenih navedbah utemeljuje stališče, da pištola Beretta tožniku ni bila izročena nezakonito. Navaja, da pravilnik, na katerega se je oprlo sodišče, v času izročitve pištole sploh še ni veljal. Potem pravi, da pištola tudi ni bila izročena v skladu s tem pravilnikom, marveč iz popolnoma drugih razlogov. Pištola je bila tožniku podarjena zaradi njegovih zaslug v času osamosvojitvene vojne. To je vojaški običaj, ki je postal z ureditvijo v Zakonu o obrambi (1) del pozitivno pravne ureditve. Pred tem pa je bil to del običajnega prava. To je v resnici bistvo vseh pritožbenih navedb, v nadaljevanju pritožba takšno stališče le še dodatno razčlenjuje.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče v ponovljenem pritožbenem postopku ugotavlja, da je podan procesni položaj, ko je ostalo zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355. člen ZPP (2)).

V sodbi, ki je bila sedaj s strani revizijskega sodišča razveljavljena, je bilo že pojasnjeno, da v obravnavani zadevi ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. S temi razlogi je revizijsko sodišče soglašalo.

V prej navedeni sodbi je bilo prav tako obrazloženo, da ni mogoče uporabiti krivdne podlage, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje. Tudi s temi razlogi je revizijsko sodišče soglašalo.

Krivdna odgovornost tožene stranke bi bila podana, če bi drugotoženkino izročitev pištole obremenjeval očitek neskrbnega ravnanja. Tudi s temi razlogi je revizijsko sodišče soglašalo. Toženka naj bi namreč izpolnila standard zahtevane skrbnosti, če se je na ustrezen način prepričala, da pištolo podarja duševno uravnovešeni osebi. Odgovornosti pa bi se rešila tudi, če bi izkazala, da kljub ravnanju z vso dolžno skrbnostjo (npr. z opravo ustreznih testov) ne bi mogla ugotoviti okoliščin, zaradi katerih orožja ne bi smela podariti P.. S temi vprašanji se sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni ukvarjalo. Edino pooblastilo, ki ga pritožbeno sodišče v takšnem procesnem položaju ima (355. člen ZPP) je, da torej pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Gre namreč še za besedilo procesnega zakona, kakor je veljal pred uveljavljeno novelo v letu 2008. To je obenem tudi edini način, da pritožbeno sodišče ravna v skladu z napotili revizijskega sodišča ter odpravi obstoj bistvene kršitve, zagrešene na drugi stopnji sojenja.

V ponovljenem postopku bo moralo tako sodišče prve stopnje ugotavljati dejstva, od katerih bo odvisen materialnopravni odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka pištolo P. izročila v nasprotju s standardi skrbnega ravnanja.

(1) Ur. l. RS, št. 103/2004. (2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007), ki se na podlagi 2. odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008) še uporablja v tem pritožbenem postopku.