Jedro

Tožena stranka v pravdi, ki že teče, ne more s pobotno izjavo doseči materialnopravnih posledic pobotanja medsebojnih terjatev, ker te ugasnejo v primeru v pobot ugovarjane terjatve šele s sodbo sodišča. Ker tožena stranka svoje terjatve ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, sodišče prve stopnje pravilno o njeni terjatvi v sodbi ni odločalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Ig 2006/00337 z dne 13. 1. 2006 v 1. in 3. točki izreka ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 775,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške tožene stranke z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi res navedla, da ji je tožeča stranka dolgovala na dan 1. 7. 2005 še 1.510.943,90 SIT in da je terjatev tožeče stranke po računih pobotala s svojo nasprotno terjatvijo, zaradi česar ji ničesar več ne dolguje. V pripravljalni vlogi z dne 17. 4. 2007 pa je navedla, da je treba šteti, da je bil vtoževani znesek pobotan najkasneje takrat, ko je tožeča stranka prejela ugovor. Sodišče prve stopnje je njen ugovor ugasle terjatve zaradi pobota kot neutemeljen zavrnilo.

Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da je bila terjatev tožeče stranke, ki jo vtožuje v tej pravdi, pobotana najkasneje takrat, ko je tožeča stranka prejela ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je vseboval izjavo o pobotu vtoževanega zneska po notarskem zapisu z dne 24. 7. 2003. Če izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). Glede na zakonsko dikcijo o nadaljevanju postopka se šteje, da se je postopek začel z vročitvijo sklepa o izvršbi toženi stranki. Posledično je tožena stranka podala pobotno izjavo v sodnem postopku, ki je tekel po predlogu tožeče stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve. V pravdi se tožena stranka lahko uspešno ubrani proti zahtevku tožeče stranke z navajanjem dejstev o prenehanju terjatve zaradi izjave o pobotu nasprotne terjatve, ki jo je tožeči stranki podala pred pravdo oziroma izven pravde (312. člen OZ). Tožena stranka pa v pravdi, ki že teče, ne more s pobotno izjavo doseči materialnopravnih posledic pobotanja medsebojnih terjatev, ker te ugasnejo v primeru v pobot ugovarjane terjatve šele s sodbo sodišča. Da pa sodišče lahko odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožene stranke proti tožeči stranki, ga mora tožena stranka tudi jasno in nedvomno podati. V pravdnem postopku namreč sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. v zvezi s 3. odst. 319. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka svoje nasprotne terjatve ni procesno ustrezno izjavila z ugovorom zaradi pobota; nasprotno, z zahtevo, da naj se ugotovi materialnopravni učinek pobotne izjave, podane med pravdo, je jasno izrazila svoje stališče, da vztraja pri ugovoru, da je terjatev tožeče stranke zaradi pobotne izjave prenehala, torej takrat, ko so se stekli pogoji za pobot (312. člen OZ). Zato stališče tožene stranke, da bi jo moralo sodišče pozivati, da pobotno izjavo dopolni po višini in zapadlosti, za ta primer ne pride v poštev, niti ni sodišče prve stopnje toženi stranki odreklo obravnavanje njene terjatve iz tega razloga. Posledično obrazloženemu je njeno stališče, da je bila terjatev pobotana najkasneje takrat, ko je tožeča stranka prejela ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, materialnopravno zmotno, očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, pa neutemeljen. Ker tožena stranka svoje terjatve ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, sodišče prve stopnje pravilno o njeni terjatvi v sodbi ni odločalo v skladu z določbo 3. odstavka 319. člena ZPP. S tem pa se izkaže, da toženi stranki tudi ni odreklo možnosti obravnavanja pred sodiščem.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).