Jedro

Iz ZGO-1 izhaja, da zakon loči oba zahtevka ter da gre zahtevek za gradnjo in zahtevek za odstranitev, oba za izdajo gradbenega dovoljenja. Oba zahtevka sta v dispoziciji investitorja in od njega je odvisno, kako jih bo uveljavljal, skupaj ali posamično.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožnika za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja Upravne enote A. št. 351-98/2013-85 z dne 23. 1. 2016 v delu, ki se nanaša na odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta - polovice dvojčka (1. točka izreka); ter zavrnil stroškovni zahtevek (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da ni podan ničnostni razlog po 3. točki 279. člena ZUP. Predlagatelj uveljavlja pravno nezmožnost izvršitve izpodbijane odločbe, ker je gradbeno dovoljenje za odstranitev v nasprotju s pravnim redom, ker ni bilo hkrati izdano tudi za novogradnjo. V obravnavanem primeru se je investitorjev zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja res glasil na odstranitev obstoječe polovice dvojčka, odstranitev garaže in gradnjo nove polovice dvojčka, vendar gre za ločene zahteve, opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in sicer za zahtevek za odstranitev in zahtevek za novogradnjo. Pogojem za odstranitev obstoječe polovice dvojčka in garaže je bilo zadoščeno, zato je bilo za ta del gradbeno dovoljenje izdano. Pogojem za novogradnjo polovice dvojčka pa ne, zato je bila investitorjeva zahteva za ta del zavrnjena. Navedeno Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) dopušča. Tako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče, ko je gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za odstranitev in novogradnjo, pustilo v veljavi v delu, kjer je dovoljena odstranitev. V ponovnem postopku pa je bil investitorjev zahtevek za novogradnjo zavrnjen (sodbi Upravnega sodišča I U 667/2015 in I U 574/2016), ker predvidene gradnje ni mogoče šteti kot nadomestno gradnjo po določilih prvega odstavka 123. člena ZGO-1B. Iz navedenega je upravni organ nameravani objekt obravnaval kot običajno novogradnjo in zahtevek v tem delu zavrnil. Navedeno pa ne pomeni, da investitor ne bi mogel pridobiti gradbenega dovoljenja za novogradnjo, ob izpolnitvi pogojev, ki veljajo za nadomestno gradnjo ali novo gradnjo. Podana ni niti dejanska niti pravna nezmožnost izvršitve izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil, v obrazložitvi pa soglašal z razlogi prvostopnega organa, da ni mogoče govoriti o pravni nezmožnosti izvršitve odločbe. Ne gre za enovit (neločljiv) zahtevek, kot zatrjuje tožnik.

3. Tožnik uvodoma v tožbi izrecno izpostavlja procesne in materialne kršitve pritožbenega organa. Obrazložitev je pomanjkljiva ter je ni mogoče preizkusiti. Organ ni presodil vseh pritožbenih navedb. Tudi izpodbijana odločitev je neobrazložena. Tožnik je predlagal, da se izreče za nično gradbeno dovoljenje, št. 351-98/2013-85 z dne 23. 1. 2016 v delu, ki se nanaša na odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta. Uveljavljal je ničnostni razlog pravne nemožnosti izvršitve odločbe. Ni nobenega dvoma, da je bila dejansko izvršena. Razlogovanje upravnega organa glede pravne nezmožnosti izvršitve pa je nezakonito in arbitrarno. Pravne varnosti ni mogoče zagotoviti z odločitvijo kot je izpodbijana, ob dejstvu, da ni mogoče zagotoviti izvedbe nadomestne gradnje, saj je bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Konkretno se je investitorjev zahtevek glasil na odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka), odstranitev garaže in izgradnjo novega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka). Gre torej za enotni zahtevek za izdajo enega gradbenega dovoljenja, ki vsebuje zahtevo za odstranitev in zahtevo za novogradnjo hkrati. ZGO-1 je v svojem prvotnem besedilu uporabljal termin "nadomestna gradnja", ki je bil kasneje s spremembo ZGO-1B črtan. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 123. člena ZGO-1B. Vprašanje dopustnosti izvedbe rušitve in gradnja novega objekta po prostorskem aktu ni pravno pomembno. Pravno pomembno je vprašanje, ali je konkretno mogoče izdati gradbeno dovoljenje tako za odstranitev kot nadomestno gradnjo na način in v obsegu kot to predlaga investitor. Jasno je, da ne, kar posledično pomeni neizvršitev odločbe v delu odstranitve objekta. Tudi ne drži, da gre konkretno za dva ločena projekta (torej odstranitev in novogradnjo). Če bi bilo temu tako, potem bi bila izdana dva gradbena dovoljenja, ki bi bila neodvisna en od drugega. Temu ni tako, kar izhaja iz besedne zveze "in". Gradbeno dovoljenje je bilo izdano za odstranitev in novogradnjo. Besedna zveza "in" v nomotehničnem smislu pomeni kumulativno oziroma hkratno dopolnjevanje pogojev. Do takega zaključka je mogoče priti tudi z uporabo jezikovne, logične in sistematične razlage. Ker v konkretnem primeru hkratni pogoj odstranitve in novogradnje ni dosežen, navedeno pomeni, da se take odločbe ne da izvršiti. Predlaga, da sodišče izreče za nično gradbeno dovoljenje z dne 23. 1. 2015 oziroma podrejeno, da odpravi izpodbijano odločitev, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Stranka z interesom v tem postopku A.A. v odgovoru na tožbo uveljavlja ugovor razsojene stvari (res iudicata) in predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek zavrže, oziroma podrejeno, da tožbo zavrne. Zahteva tudi stroške postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Uvodoma se sodišče opredeljuje do ugovora razsojene stvari (res iudicata) stranke z interesom v tem postopku, ki na tej podlagi predlaga zavrženje tožbe. Gre za ugovor iz prvega odstavka 288. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Stranka z interesom ga utemeljuje z navedbo, da je bilo o zahtevku tožnika že razsojeno s sodbo Upravnega sodišča I U 667/2015, ker sodišče po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 37. člena ZUS-1 presoja ničnost. Sodišče ugovoru ne more slediti, ker v smislu določb ZUS-1 z obravnavano tožbo sodišče ne odloča o isti stvari, kot je odločilo v zadevi I U 667/2015. Postavlja se vprašanje istovetnosti zahtevka, ki mora biti podana v primeru uporabe instituta res iudicata. V obravnavani tožbi je postavljen zahtevek na odpravo sklepa, s katerim je upravni organ zavrnil zahtevo tožnika za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja v delu, ki se nanaša na odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka), s sodbo I U 667/2015 pa je sodišče odločalo o zahtevku na odpravo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega stanovanjskega objekta in gradbenega dovoljenja za odstranitev obstoječe polovice dvojčka in garaže. Ker sodišče ne šteje, da gre za istovetnost obeh zahtevkov (v pravnem in dejanskem pogledu), ne sledi ugovoru in je tožbo obravnavalo po vsebini.

8. Tožnikova tožba je uvodoma uperjena zoper pomanjkljivo obrazložitev drugostopnega organa. Predmet presoje je odločitev prvostopnega organa, ki je zavrnil zahtevo tožnika za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja. V upravnem sporu sodišče po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Na podlagi navedene določbe sodišče ugovorov, ki jih tožnik naperja zoper akt, ki ni izpodbijani v tem upravnem sporu in se nanašajo na kršitve določb postopka v zvezi s standardom obrazložitve odločbe organa druge stopnje, zato ne bo obravnavalo.

9. Tožnik je pri upravnem organu predlagal, da se izreče za nično gradbeno dovoljenje v delu, ki se nanaša na odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka) in uveljavlja upravno nezmožnost izvršitve, kar je utemeljeval z razlogom, da je investitor postavil zahtevek na odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka) in izgradnjo novega enostanovanjskega objekta, kar v nomotehničnem smislu pomeni kumulativno oziroma hkratno izpolnjevanje pogojev, ker pa je konkretno pravnomočno ugotovljeno, da hkratni pogoj odstranitve novogradnje ni dosežen, navedeno pomeni, da se take odločbe ne da izvršiti. Organ taki interpretaciji, da je investitor uveljavljal s svojim zahtevkom enovit, neločljiv zahtevek, ter je v posledici zato izdano gradbeno dovoljenje, ki se nanaša le na odstranitev, nično, pravilno ni sledil. Tudi po mnenju sodišča sta bila postavljena dva zahtevka, ki ju je treba samostojno presojati z vidika pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

10. Iz 7. točke 2. člena ZGO-1 izhaja, da je gradnja izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. Nato pa točka 7.1. opredeljuje gradnjo novega objekta, točka 7.2. rekonstrukcijo objekta in točka 7.4. odstranitev objekta, po kateri je odstranitev objekta izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. Tudi iz 3. člena ZGO-1 - pogoji za začetek gradnje - je določeno, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začnejo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Člen 38 - posebnosti projektne dokumentacije - v prvem odstavku določa razlikovanje projektne dokumentacije za rekonstrukcijo ali odstranitev (sicer črtano). Tudi 68. člen ZGO-1 določa, da izrek gradbenega dovoljenja poleg sestavin, ki so s predpisom o splošnem upravnem postopku predpisane za pisno odločbo, vsebuje tudi podatek o vrsti gradnje oziroma predmetu gradbenega dovoljenja (gradnja novega objekta, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti).

11. Iz navedenih določb ZGO-1 izhaja, da zakon loči oba zahtevka ter da gre zahtevek za gradnjo in zahtevek za odstranitev, oba za izdajo gradbenega dovoljenja. Oba zahtevka sta v dispoziciji investitorja in od njega je odvisno, kako jih bo uveljavljal, skupaj ali posamično. Drugače ni tudi ob uporabi 123. člena ZGO-1B. V obrazložitvi sprememb (Poročevalec DZ, št. 83/07) je pojasnjeno, da se s tem členom ureja "prevezava" na prostorske akte, ki bi morebiti še uporabljali pojem nadomestne gradnje in se pri tem vezali na definicijo nadomestne gradnje v veljavnem ZGO-1, kar v primeru t.i. nadomestne gradnje pomeni, da zakon napotuje na presojo pogojev, ki jih v zvezi s tako gradnjo morebiti določajo prostorski akti (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Nenazadnje pa pojmovanje, da gre za dva materialna zahtevka - novogradnjo in odstranitev objekta, izhaja tudi iz predhodne odločitve tega sodišča I U 667/2015, ki je odpravila gradbeno dovoljenje za gradnjo novega stanovanjskega objekta, gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječe polovice dvojčka in garaže na istem zemljišču pa pustila v veljavi. Odločitev je bila v 2. točki presojana tudi na Vrhovnem sodišču, ki je s sklepom X Ips 280/2015 revizijo tožnika zavrglo.

12. Tožnik ugovarja tudi bistveni kršitvi določb postopka, ker izpodbijana odločba ni obrazložena. Ugovor je neutemeljen, ker razlogi navedeni v izpodbijani odločbi ustrezajo standardu obrazloženosti iz 214. člena ZUP.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.