Jedro

Javna agencija ni oproščena plačila sodnih taks na podlagi 10. člen ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je sodišče 10. 11. 2014 izdalo sodbo zoper katero je toženka 27. 1. 2015 vložila pritožbo. Sodišče jo je s plačilnim nalogom pozvalo, da plača sodno takso za pritožbeni postopek ter jo opozorilo tudi na posledice neplačila sodne takse. Ker toženka v danem roku takse ni plačala, podani pa niso niti pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP štelo, da je njena pritožba umaknjena.

2. Zoper takšno odločitev toženka vlaga pritožbo. Meni, da bi moralo sodišče pri odločanju upoštevati njen status, saj je kot državni organ po 10. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) plačila oproščena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 10. člena ZST-1 so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. 5. ZST-1 pojma „državni organi“ ne definira. Je pa na podlagi dejstva, da v 10. členu posebej omenja centre za socialno delo, mogoče sklepati, da zakon med državne organe ne šteje oseb javnega prava, pravnih oseb zasebnega prava in posameznikov, ki jim je (na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1) lahko podeljeno javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog. Enega od primerov takšne podelitve pooblastila namreč predstavlja tudi podelitev pooblastil Skupnosti centrov za socialno delo. Država je Skupnosti centrov za socialno delo, ki je bila ustanovljena na podlagi 52. člena Zakona o zavodih, z Zakonom o socialnem varstvu kot javno pooblastilo poverila vrsto upravnih nalog. V kolikor bi bil torej namen zakonodajalca, da tudi osebe, ki izvajajo upravne naloge na podlagi javnega pooblastila, uvrsti med državne organe in jih s tem oprosti plačila taks, v 10. členu ZST-1 omemba centrov za socialno delo ne bi bila potrebna.

6. Postavlja se vprašanje, ali to velja tudi za javne agencije. Po mnenju pritožbenega sodišča je odgovor pozitiven. ZDU-1 jih sicer v prvem odstavku 15. člena omenja posebej in posebej predpisuje tudi pogoje za njihovo ustanovitev, vendar pa jih to samo na videz loči od že prej omenjenih oseb po drugem odstavku istega določila. Če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev javne agencije, to namreč ne pomeni tudi, da je njena ustanovitev nujna. Naloge, ki bi jih sicer (lahko) opravljala javna agencija, se namreč pod enakimi pogoji lahko z javnim pooblastilom dodelijo tudi drugim osebam javnega prava, posameznikom in pravnim osebam zasebnega prava. Nobenega razloga zato ni, da bi imele javne agencije v pogledu obveznosti, ki jih nalaga ZST-1, drugačen položaj kot druge osebe, ki jim je na podlagi drugega odstavka 15. člena ZDU-1 podeljeno javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog. Izjema pri tem so le centri za socialno delo, ki jih 10. člen ZST-1 posebej omenja.

7. Ne glede na to, da je javno agencijo (pa tudi druge nosilce javnih pooblastil) v primerih, ko izvaja upravne naloge, mogoče primerjati z državnim organom(1), pa se od slednjega v nekaterih bistvenih elementih tudi razlikuje. Tako lahko javna agencija opravlja poleg nalog določenih z zakonom, tudi druge dejavnosti, ki niso povezane z njenim ustanovitvenim namenom oziroma nalogami in se glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih izven obsega nalog in dejavnosti javne agencije, smiselno uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (drugi odstavek 32. člena Zakona o javnih agencijah, v nadaljevanju ZJA). Tudi financiranje javnih agencij ni enako kot pri državnih organih. Njihov prihodek sicer predstavljajo tudi sredstva proračuna, vendar so ta sredstva pridobljena na podlagi pogodb, sklenjenih z pristojnimi ministrstvi. Ostala finančna sredstva javne agencije pridobivajo s prodajo blaga in storitev in drugimi prihodki (39. člen ZJA). Toženke zato tudi iz teh razlogov ni mogoče šteti med državne organe v smislu 10. člena ZST-1. 8. To pa posledično pomeni, da zanjo ne velja (zakonska) taksna oprostitev. Ker toženka takse za pritožbeni postopek, kljub prejetemu plačilnemu nalogu in opozorilu o posledicah, ni poravnala, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. člena ZPP), zato pravilna, pritožba pa neutemeljena.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Javna agencija lahko po javnem pooblastilu na podlagi zakona ureja pravna razmerja in odloča v posamičnih stvareh. Pri tem izdaja tudi splošne akte in upravne odločbe (prvi in drugi odstavek 27. člena ZJA). Pobira tudi upravne takse (42. člen ZJA), ki so prihodek proračuna.