Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da je tožnik kršil delovne obveznosti in da je prenehanje delovnega razmerja zakonito. Na pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo potrdilo. Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo, ker ni bilo razčiščeno ali je bilo pravilno uporabljeno določilo prvega in drugega odstavka 67. člena ZTPDR.

Izrek

Reviziji se ugodi, odločbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljni stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima mu je bil zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti izrečen ukrep prenehanja delovnega, na vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami in na povrnitev stroškov postopka. Tožnik naj bi svoje delovne obveznosti kršil s tem, da se ob priliki obiska v splošni bolnici ... ni držal prejetih navodil, da je v evidencah izkazal tudi obiske pri upokojenih in umrlih zdravnikih, zdravnikih, ki že dalj časa ne delajo v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah in zobozdravnikih kot tudi, da 7.10.1991 ni opravil obiska v lekarni bolnice v ..., kot je vpisal v kardeks kartico.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnilo in odločbo potrdilo.

Tožnik je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, le podrejeno pa tudi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navajal je, da je postopek, glede vseh kršitev delovnih obveznosti zastaran. Ni res, da bi toženec zvedel za kršitve šele konec oktobra 1991. Napačno je bil uporabljan drugi odstavek 67. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnga razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90, ZTPDR), ki se glede na prvi odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/1/94) smiselno uporablja kot republiški predpis. Nedopustna je direktna uporaba 58. člena ZTPDR, pravilnik iz leta 1983 je že leta neveljaven, novi pravilnik pa je bil sprejet 6.12.1991, torej kasneje, kot naj bi tožnik kršil delovne obveznosti. Sodišče prve stopnje tudi ni hotelo zaslišati prič, ki bi izpovedale v tožnikovo korist. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožencu, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91, ZPP). ZPP se na podlagi prvega odstava 4. člena omenjenega ustavnega zakona smiselno uporablja kot republiški predpis.

Revizija je utemeljena.

386. člen ZPP določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena krštev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija izpodbija odločbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, podrejeno pa tudi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tretji odstavek 385. člena ZPP določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar je treba razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanje upoštevati, po drugem odstavku 395. člena ZPP tudi v revizijskem postopku, če revizijsko sodišče ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolo ugotovljeno. V obravnavanem primeru ni zanesljivo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti ali začetek in vodenje disciplinskega postopka ni morda zastaralo. Zastaranje je urejeno v 67. členu ZTPDR. V času, ko naj bi tožnik kršil delovne obveznosti, je začetek disciplinskega postopka po prvem odstavku 67. člena ZTPDR zastaral po treh mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Po tretjem odstavku tega člena pa zastara vodenje disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Trimesečni rok za začetek postopka začne teči, ko je zvedel za kršitev postopka tisti, ki je pristojen za začetek postopka. Kdo je za to pristojen, je določeno v prvem odstavku 61. člena ZTPDR. 67. člen ZTPDR omenja sodišče prve stopnje, ko obrazlaga odločitev, ki se nanaša na 2. točko izreka sklepa disciplinske komisije. Omenja drugi odstavek 67. člena ZTPDR, ki pa se nanaša na zastaranje začetka in vodenja postopka, če ima kršitev delovne obveznosti značilnosti kaznivega dejanja. Sodišče ne pove, zakaj meni, da ima omenjena kršitev značilnosti kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje ne omenja zastaranja, strinja pa se z odločitvijo sodišča prve stopnje tako glede ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi glede uporabe materialnega prava, torej tudi uporabe 67. člena ZTPDR. Sodišče prve stopnje ocenjuje, da kršitve ne bi bile zastarane, ker naj bi upravičeni predlagatelj zvedel za kršitve šele najprej koncem oktobra 1991. Iz izpovedb prič, ki so bile zaslišane v disciplinskem postopku in na sodišču, ni razvidno, kdaj je izvedel za kršitev delovnih obveznosti direktor toženca, ki je vložil zahtevo za uvedbo postopka. Priča M.Š. je v disciplinskem postopku izpovedal, da je bil obisk z dne 26.9.1991 pri dr. A. povod, da preverijo tožnikovo delo. Priča P. je izpovedal, da je preverjal obiske tožnika pri zdravnikih v zdravstvenem domu in v bolnici ... ter za področje B., K., S. in M. v novembru mesecu 1991. Priča N. pa je izpovedala, da je preverjala delo tožnika glede obiskov pri zdravnikih za področje ... v mesecu oktobru 1991. Nobena izmed zaslišanih prič pa ni izpovedala, da je svoje ugotovitve posredovala direktorju. Zahteva za začetek disciplinskega postopka ima datum z 11.12.1991 in 15.1.1992. Nižji sodišči nista ugotavljali, ali je bila zahteva za začetek disciplinskega postopka vložena v zakonitem roku. Isto velja tudi za vodenje postopka. Sklep pritožbenega senata toženca je datiran s 16.4.1992. Kršitve delovnih obveznosti so bile storjene za dejanje pod točko a) izreka disciplinskega sklepa 26.9.1991 pod točko c) pa 7.10.1991. Če je direktor izvedel za kršitve delovnih obveznosti do 16.10.1991 utegne biti vodenje disciplinskega postopka za te kršitve zastarano. Tudi glede kršitev delovnih obveznosti tožnika pod točko b) izreka sklepa disciplinske komisije je nerazčiščeno ali je postalo vodenje postopka dokončno v zakonitem roku, saj so bile zadnje kršitve delovnih obveznosti, ki so očitane tožniku, storjene v začetku oktobra 1991. Šele po preizkusu ali je bil upoštevan subjektivni zastaralni rok, je dovoljeno preizkusiti, ali je upošteven objektivni zastaralni rok.

Nižji sodišči nista upoštevali določil prvega in tretjega odstavka 67. člena ZTPDR, zato sta zmotno uporabili materialno pravo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Glede na to je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo odločbi sodišča prve in druge stopnje in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP.