Jedro

Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši. Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba (I., II. in IV. točka izreka) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom toženki naložilo v plačilo znesek 2.577,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2015 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek tožnic je zavrnilo, v umaknjenem delu za znesek 5.823,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2012 do plačila pa postopek ustavilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da sta jih tožnici dolžni povrniti toženki v višini 1.349,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta obe pravdni stranki in predlagata, da pritožbeno sodišče njunima pritožbama ugodi ter sodbo v izpodbijanih delih spremeni, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnici izpodbijata zavrnilni del sodbe ter odločitev o stroških (II. in IV. točka izreka). Navajata, da je sodišče pri oceni višine stroškov sanacije v delu, ki se nanaša na pozidavo ograje, upoštevalo zgolj postavko zidanja betonskega zidu z betonskimi bloki 20 cm, čeprav sanacija ograje obsega več zidarskih, gradbenih in zaključnih del. Vsa dela, ki sestavljajo pozidavo ograje, znašajo 5.379,85 EUR, medtem ko zidanje betonskega zidu z betonskimi bloki 20 cm predstavlja zgolj eno od del, ki so potrebna za pozidavo ograje, v vrednosti 945,00 EUR. Navedeno izhaja iz predračuna št. 2 ponudnika N. s.p. Sodišče prve stopnje je tudi glede višine tožbenega zahtevka za asfaltiranje na zgornjem delu klančine upoštevalo zgolj eno izmed postavk, ki so potrebne za sanacijo. Priznalo je ocenjeno vrednost asfaltne zaščitne površine v višini 1.332,00 EUR, ne pa vrednosti nadomestnega zgornjega ustroja klančine v višini 5.360,00 EUR. Posledično je napačna tudi odmera pravdnih stroškov.

4. Tožena stranka izpodbija ugodilni del sodbe ter odločitev o stroških (I. in IV. točka izreka). Navaja, da B. G. za podpis Dogovora z dne 11. 10. 2010 (v nadaljevanju: Dogovor) ni bila pooblaščena. Obseg pooblastila je bil jasno določen in se ni nanašal na sklepanje pravnih poslov, kot je Dogovor. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti določbo 73. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V konkretnem primeru ni šlo za notranje organizacijske omejitve, ki tožnicama niso mogle biti znane, temveč za jasen obseg pooblastila, ki ni vključeval sklepanja pravnih poslov. Materialnopravno zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da ima Dogovor elemente podjemne in gradbene pogodbe. Pravila o jamčevanju, ki veljajo za podjemno in prodajno pogodbo, ne pridejo v poštev. Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za jamčevalni zahtevek, bi moralo ugotoviti, da je bila tožba vložena prepozno, saj so roki za jamčevalne zahtevke prekluzivne narave. Tožnici zatrjujeta delno neizpolnitev pogodbe. Pravice strank v primeru neizpolnitve pogodbe OZ jasno določa v 103. členu in naslednjih. Tožbeni zahtevek ne temelji na ustrezni pravni podlagi in za njegovo utemeljenost po temelju ni podane ustrezne trditvene podlage. Tožnici nista izpolnili svojega dela obveznosti iz Dogovora, zato ju ni mogoče opredeliti kot pogodbi zvesti stranki. Skrajni rok za izvršitev del po Dogovoru je potekel 11. 4. 2012, tožnici pa sta ji šele 20. 8. 2015 poslali poziv za izpolnitev Dogovora. V pozivu nista zatrjevali, da sta izpolnili vse predpogoje, ki bi omogočali, da tudi sama izpolni svoj del obveznosti po Dogovoru. Sodišče prve stopnje nanjo neupravičeno prelaga celotno odgovornost za neizvedbo del. Glede na dosežen uspeh v pravdi je odločitev o stroških napačna.

5. Pravdni stranki sta podali odgovora na pritožbi. Obe sta predlagali zavrnitev pritožbe nasprotne stranke in priglasili stroške odgovora.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. V tem postopku tožnici na podlagi pogodbenega razmerja s toženko terjata plačilo vrednosti nedokončanih sanacijskih del. Toženka je prerekala veljavnost Dogovora o zaključnih delih z 11. 10. 2010, ker ga v njenem imenu ni sklenila za to pooblaščena oseba. Trdila je, da so bila sanacijska dela opravljena oziroma je podala ugovor sočasne izpolnitve. Sodišče prve stopnje je vse ugovore toženke zavrnilo in presodilo, da med pravdnima strankama obstaja pogodbeno razmerje z elementi podjemne in gradbene pogodbe. Tožbeni zahtevek predstavlja jamčevalni zahtevek na plačilo stroškov sanacije. Ker toženka pogodbenih obveznosti ni pravilno izpolnila, mora tožnicama zagotoviti vnaprejšnje plačilo stroškov, potrebnih za odpravo napake, t.j. neizvedenih sanacijskih del. O pritožbi tožene stranke:

8. Med pravdnima strankama je nesporno dejstvo, da sta 23. 4. 2010 sklenili Pogodbo o ustanovitvi služnosti (priloga A4 spisa; v nadaljevanju: Pogodba), s katero sta se dogovorili o prestavitvi priključnega plinovoda. Toženka se je s Pogodbo zavezala, da bo zemljišča tožnic na lastne stroške vzpostavila v prejšnje stanje ter tožnicama povrnila morebitno škodo, ki bi nastala zaradi izgradnje. 11. 10. 2010 je bil sklenjen še Dogovor o zaključnih delih (priloga A5 spisa), katerega je na strani tožene stranke podpisala B. G. V Dogovoru so opredeljena konkretna sanacijska dela, ki jih je potrebno izvesti na zemljiščih tožnic.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da Dogovor ne predstavlja poravnave med pravdnima strankama, s katero se z vzajemnim popuščanjem prekine spor in določijo vzajemne pravice in obveznosti, temveč gre za konkretizacijo predhodno sklenjene Pogodbe. Pravdni stranki sta s Pogodbo že predvideli potrebo po izvedbi morebitnih sanacijskih del zaradi izgradnje. Katera sanacijska dela so dejansko potrebna za odpravo škode na nepremičninah tožnic, pa sta določili v Dogovoru. Iz navedb pravdnih strank izhaja, da je bila B. G. pristojna za komuniciranje in dogovarjanja glede vsebine Pogodbe (katero je nato podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke) kot tudi Dogovora. B. G. morda ni bila izrecno pooblaščena za podpisovanje tovrstnih listin, vendar je bil Dogovor med strankama kljub temu veljavno sklenjen, saj ga je toženka pozneje odobrila. V skladu s prvim odstavkom 73. člena OZ pogodba, ki jo sklene pooblaščenec brez pooblastila, zavezuje zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna,1 na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši. V konkretnem primeru je toženka posamezna sanacijska dela iz Dogovora opravila (montaža dveh linijskih rešetk pred vhodom v objekt, polaganje naravnega kamna in asfaltiranje dostopne ceste do objekta na delih, kjer so predhodno bili izvedeni izkopi). S tem je konkludentno odobrila podpisani Dogovor, zato jo ta v celoti zavezuje.

10. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki o zmotni materialnopravni podlagi izpodbijane sodbe. Tožnici uveljavljata denarni tožbeni zahtevek, katerega je sodišče prve stopnje presojalo v okviru jamčevalnih zahtevkov. To je storilo mimo vsakršne trditvene podlage pravdnih strank. Pri obravnavi zahtevkov iz naslova jamčevanja za stvarne napake se ni mogoče izogniti presoji predpostavk in časovnih okvirov teh zahtevkov, kot so obstoj napake, notifikacija napake, jamčevalni rok in rok za uveljavljanje zahtevkov. Pravdni stranki navedenih predpostavk nista izkazovali, niti jih sodišče prve stopnje ni presojalo, kot to v pritožbi pravilno izpostavlja tožena stranka.

11. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnici terjata denarno nadomestilo vrednosti sanacijskih del iz Dogovora, ki jih tožena stranka ni izvedla. Gre za vprašanje (delne) neizpolnitve obveznosti iz dvostranske pogodbe. Pri dvostranskih pogodbah lahko v skladu s 103. členom OZ pogodbi zvesta stranka v primeru (delne) neizpolnitve obveznosti (s strani druge pogodbenice) bodisi zahteva izpolnitev obveznosti bodisi odstopi od pogodbe, pri čemer ima v obeh primerih pravico do odškodnine. Sankcije za neizpolnitev pogodbene obveznosti so določene alternativno in med njimi lahko izbira le upnik, dolžnik pa se ne more izpolnitvi svoje obveznosti izogniti s tem, da upniku plača odškodnino. Upnik lahko izbira med tem, ali bo pogodbo ohranil v veljavi, ali pa bo od pogodbe odstopil. Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe. Ker ima pri dvostranskih pogodbah upnik (tudi) pravico, da zaradi zamude pri izpolnitvi oziroma zaradi neizpolnitve od pogodbe odstopi, zakon določa, da (šele) z odstopom od pogodbe na mesto primarne pogodbene obveznosti stopi odškodninska obveznost (103. člen OZ).2

12. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje s tožnicama ni razjasnilo bistvenih okoliščin zadeve, ki so potrebne za presojo v skladu z zgoraj navedeno materialnopravno podlago. Tožnic ni pozvalo, da se izjavita o tem, ali sta uresničili pravico do odstopa od Dogovora in kdaj, ali sta toženi stranki določili dodatni rok za izpolnitev obveznosti ter s čim utemeljujeta svoj neposredni denarni zahtevek. V tej fazi postopka se sodišče zato ne bo opredeljevalo do ugovora sočasne izpolnitve, zaradi katerega obveznost strank ne preneha, temveč je le odložena do takrat, ko jo izpolni nasprotna stranka (101. člen OZ).

O pritožbi tožnic:

13. Tožnici s pritožbo izpodbijata odločitev glede višine tožbenega zahtevka. Pri tem utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje pri oceni vrednosti sanacijskih del nepravilno upoštevalo zgolj posamezne postavke oziroma dela, ki so potrebna za ponovno pozidavo ograje in asfaltiranje zgornjega dela klančine, ne pa vseh zidarskih, gradbenih in zaključnih del. Pri povrnitvi stroškov sanacijskih del je potrebno upoštevati sklop tistih del, ki šele skupaj predstavljajo celostno in dokončno sanacijo nepremičnin tožnic. Navedeno bo pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje relevantno le, če bo predhodno ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek utemeljen po temelju.

14. V skladu s prvim odstavkom 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče ne more (prvič) samo ugotavljati dejstev, ki so pravno relevantna z vidika nakazane materialnopravne podlage, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, saj bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Tudi glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti ter hitrost postopka pritožbeno sodišče ocenjuje, da nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje ne bo bistveno zavleklo postopka in tako ne bo kršena pravica pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

15. Sodišče prve stopnje bo moralo dopolniti svoje ugotovitve glede dejanske in materialnopravne podlage obravnavanega primera, upoštevaje zgoraj navedene razloge. Pri tem se bo moralo opreti na določila OZ o obveznostih iz dvostranskih pogodb in posledicah njihove neizpolnitve ter v tem okviru presojati utemeljenost tožbenega zahtevka.

16. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 prim. sodba VSRS III Ips 138/2015, Plavšak, N.: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 455 2 Pim. sodba VSRS III Ips 82/2015, Vujanović, S.: Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve, Pravna praksa 2017, št. 23, str. 7-10