Jedro

Upravičeni so pritožbeni očitki o nepravilnem postopanju sodišča prve stopnje, ki ob ugoditvi ugovoru oškodovanca kot tožilca zoper plačilni nalog, izpodbijanega plačilnega naloga ni razveljavilo, ni določilo nove višine takse in pritožniku ni poslalo novega plačilnega naloga, temveč je izpodbijani plačilni nalog zgolj spremenilo z navedbo pravilnega zneska odmerjene sodne takse ter oškodovancu kot tožilcu določilo rok za plačilo sodne takse 15 dni po prejemu sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse II K 23879/2019 – 4 z dne 22. 5. 2019 ugodilo in plačilni nalog spremenilo tako, da se pravilno glasi: Oškodovanec kot tožilec E. E. je dolžan plačati sodno takso za obtožnico z dne 9. 5. 2019 po tar. št. 7211 v znesku 120,00 EUR, skupaj torej 600,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, na (v izreku sklepa navedeni) prehodni podračun sodišča. 2. Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec E. E. zaradi kršitve določbe tretjega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in predlagal, da višje sodišče, skladno s to določbo, plačilni nalog z dne 22. 5. 2019 s sklepom razveljavi in odredi novo višino sodne takse ter taksnemu zavezancu izda in vroči nov plačilni nalog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter preučitvi podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je oškodovanec kot tožilec dne 9. 5. 2019 zoper obdolžene A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D. vložil obtožnico zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti po 131. členu KZ-1 in drugih kaznivih dejanj. Sodišče prve stopnje je oškodovancu kot tožilcu izdalo Plačilni nalog za plačilo sodne takse II K 23879/2019 – 4 z dne 22. 5. 2019, s katerim mu je po tar. št. 7211 Taksne tarife ZST-1 odmerilo sodno takso v znesku 120,00 EUR. Oškodovanec kot tožilec je zoper plačilni nalog vložil ugovor, v katerem je, glede na opombo c) k točki 7. 2. (Kazenski postopek na zasebno tožbo, vstop oškodovanca kot tožilca v postopek) Taksne tarife ZST-1, ki določa, da se v primeru, ko je vloga vložena zoper več obdolžencev, plača taksa za vsakega obdolženca posebej, predlagal, da se mu, ker je obtožnico vložil zoper pet obdolžencev, odmeri sodna taksa v znesku 600,00 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo in odločilo, kot je povzeto v 1. točki obrazložitve tega sklepa.

5. Oškodovanec kot tožilec v pritožbi izpostavlja določbo tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 (pravna sredstva zoper plačilni nalog), da sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog s sklepom, ki ga izda o ugovoru, ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksna obveznost že plačana, ali pa določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru. Glede na navedeno so upravičeni pritožbeni očitki o nepravilnem postopanju sodišča prve stopnje, ki ob ugoditvi ugovoru oškodovanca kot tožilca zoper plačilni nalog II K 23879/2019 – 4 z dne 22. 5. 2019, izpodbijanega plačilnega naloga ni razveljavilo, ni določilo nove višine takse in pritožniku ni poslalo novega plačilnega naloga, kot to narekuje citirana določba tretjega odstavka 34.a člena ZST-1, temveč je izpodbijani plačilni nalog zgolj spremenilo z navedbo pravilnega zneska odmerjene sodne takse ter oškodovancu kot tožilcu določilo rok za plačilo sodne takse 15 dni po prejemu sklepa. Vendar pa pritožbeno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je v nadaljevanju sodišče prve stopnje s sklepom II K 23879/2019 – 12 z dne 4. 11. 2019, pravnomočnim dne 7. 12. 2019, oškodovanca kot tožilca v celoti oprostilo plačila sodne takse za obtožnico z dne 9. 5. 2019 po tar. št. 7211 v znesku 120,00 EUR, skupaj 600,00 EUR (priloga C1), torej v višini pravilno odmerjenega zneska. Posledično izpodbijani sklep za oškodovanca kot tožilca, v zvezi s sicer pravilnimi pritožbenimi navedbami, da bi ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 rok za plačilo sodne takse in za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse tekel od vročitve novega plačilnega naloga, nima več nikakršnih posledic, zato je obravnavana pritožba postala brezpredmetna.

6. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.