Jedro

Če predlagana začasna odredba ne vsebuje izvršilnega sredstva, je nepopolna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrže.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil tako: Tožena stranka O.Š. ... je dolžna v roku 3 dni po vročitvi tega sklepa prenehati z vznemirjanjem lastninske pravice tožeče stranke J. in M. V., ..., na nepremičnini št. 102.E, vložek št. 3918/16, k.o. ... in sicer tako, da prepreči širjenje prepovedanih emisij v obliki neprijetnega vonja in hladu, izvirajočega iz stanovanja št. 101.E, vložek št. 3915/15, k.o. ..., v stanovanje št. 102.E, vložek 3918/16 k.o. .... Za izvršitelja se določi D. B. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo verjeten obstoj terjatve, vendar pa je v nadaljevanju obrazložilo, da ni izkazan pogoj težko nadomestljive škode.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo predlagana začasna odredba izdana. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka se ne more strinjati z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala zatrjevane verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode. Opozarja, da sodišče sploh ni upoštevalo trditve tožeče stranke, da ne gre zgolj za vonj po zatohlih starih oblačilih, marveč za močan vonj po urinu. To pa tožečo stranko prikrajša za normalno uporabo stanovanja. S stališčem sodišča prve stopnje je tožeči stranki odvzeta možnost kakršnekoli začasne ureditve spornega pravnega razmerja. Poleg tega pritožnika dodajata, da naslovno sodišče pred izdajo sklepa o zavrnitvi predlagane začasne odredbe tudi ni izvedlo nobenega izmed predlaganih dokazov, s katerim sta tožeči stranki podkrepili svoje trditve.

Na pritožbo je odgovorila nasprotna stranka in predlagala njeno zavrnitev. Ob tem pa je še navedla, da se sicer ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje o verjetno izkazanem obstoju terjatve.

Pritožba je delno utemeljena.

Bistvo pritožbenih navedb je v tezi, da je neznosen smrad po urinu tako nevzdržen, da onemogoča normalno uporabo stanovanja tožeče stranke. Poleg tega poudarja, da sta tožnika za dokaz nevzdržnega stanja predlagala več dokazov, ki jih sodišče ni izvedlo. Takšno stanje (ki bi ga sodišče moralo pred morebitno zavrnitvijo preizkusiti vsaj v omejenem dokaznem postopku) naj bi narekovalo izdajo regulacijske začasne odredbe.

S temi argumentiranimi pritožbenimi navedbami pa se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Ugotovilo namreč je, da je sam predlog za izdajo začasne odredbe nepopoln. Prvič, je nejasna sama vsebina odredbe, saj je preširoka. Drugič, predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje izvršilnega sredstva. ZIZ (1) v 268. členu določa, da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Da bi sklep o zavarovanju tak učinek res imel, mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo (40. člen ZIZ). To med drugim pomeni, da mora vsebovati tudi sredstvo zavarovanja oziroma izvršbe – to je sodno dejanje, s katerim naj se doseže zavarovanje terjatve oziroma dosega dejanja. Če predlog za izdajo začasne odredbe sredstva izvršbe oziroma zavarovanja ne vsebuje, je nepopoln. Iz povedanih razlogov je torej predlog za izdajo začasne odredbe v konkretni pravdni zadevi nepopoln. Tožečo stranko zastopa odvetnik. Na podlagi 2. odstavka 108. člena ZPP (2) sodišče nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. To velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, kjer se navedeno pravilo pokaže tudi za skladno s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Gre namreč za takojšnje sporočilo predlagatelju brez odlašanja z vračanjem vloge v popravo.

Zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe je za tožečo stranko ugodnejše od zavrnitve predloga. Iz razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je zato pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo, namesto zavrnilo, kar je sicer storilo sodišče prve stopnje. Pooblastilo za odločitev pritožbenega sodišča je podano v 3. točki 365. člena ZPP.

(1) Zakon o izvršbi in zavarovanju (UR. l. RS, št. 3/2007-UPB4 in 93/07).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS, št. 45/2008).