Jedro

Po določbi 10. člena ZTPDR izbere kandidata za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poslovodni organ oz. delodajalec. Na podlagi navedenega določila zakona ima direktor pravico, da si izbere vodstveno ekipo, ki bo delo vodila čimbolj uspešno. Zato je tožena stranka že po navedenem zakonskem določilu imela podlago za razporeditev tožnice z delovnega mesta vodja službe zavoda na drugo delovno mesto v skladu z njeno strokovno izobrazbo, znanjem in zmožnostmi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zahtevek tožnice, ki se glasi: "1. Razveljavita se sklep o razporeditvi, ki ga je izdala tožena stranka z dne 30.4.1998, št. 118/98, o razporeditvi tožeče stranke na delovno mesto zobozdravnika s podiplomskim tečajem in sklep komisije za pritožbe pri toženi stranki z dne 10.6.1998 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke. 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati razliko v plači med delovnim mestom vodje službe zavoda in delovnim mestom zobozdravnika od 15.6.1998 dalje do 12.5.2000 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do dneva plačila, vse v roku 8 dni. 4. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 39.132,00 SIT pravdnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.2000 dalje do plačila, zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 29.245,00 SIT, v 8-ih dneh." Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep tožene stranke z dne 30.4.1998 o razporeditvi tožnice na delovno mesto zobozdravnika s podiplomskim tečajem in sklep komisije za pritožbe pri toženi stranki z dne 10.6.1998, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožnice. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko v plači med delovnim mestom vodje službe zavoda in delovnim mestom zobozdravnika od 15.6.1998 do 12.5.2000 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila, vse v roku 8 dni. Zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev, da je bila tožnica še naprej po pogodbi o zaposlitvi zaposlena na delovnem mestu vodje službe zavoda do upokojitve dne 12.5.2000. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti 39.132,00 SIT pravdnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.2000 dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek oz. spremeni izpodbijano sodbo tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti stroškovno zavrne. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter predvsem zmotno uporabilo materialno pravo. Postopek zoper tožnico je bil voden pravilno in legalno z udeležbo sindikata. Poudarja, da ni šlo za spremembe oz. razrešitev zaradi nujnosti in potrebe delovnega procesa, temveč zaradi organizacije, kar zakon dopušča. Direktor ima v rokah organizacijo, kar je bilo že pred statutom, s samim statutom pa kasneje še posebej poudarjeno. Šlo je za odvzem vodstvene funkcije pri tožnici in to po pravilni in zakoniti poti. Sodišče bi moralo izvesti dokazni postopek in presoditi kakšno pravico je imel direktor tožene stranke pri sestavi svoje ekipe. Zakaj je prišlo do prerazporeditve tožnice pa je direktor jasno in obširno izpovedal. Sodišče ne razlikuje med vodilno funkcijo in delovnim mestom, ki se tožnici ni spremenil in ga je opravljala do upokojitve.

Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožene stranke v pritožbi ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov za odgovor na pritožbo s pripadki. Iz izvedenih dokazov nesporno izhaja, da so bile spremembe statuta izvedene po sporni razporeditvi, da tožnica ni imela sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi, temveč le klasično pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas na podlagi 11. člena Zakona o delovnih razmerjih. Razlog, ki ga navaja tožena stranka ("pravica" novega direktorja, da sestavi novo ekipo) glede na zakonske predpise ne zadostuje za prerazporeditev.

V repliki na odgovor na pritožbo tožena stranka poudarja, da v konkretnem primeru ne moremo govoriti o razporeditvi zaradi nujnosti in potrebe delovnega procesa, ampak zaradi reorganizacije. Pri zamenjavi tožnice ni šlo samo za odločitev direktorja tožene stranke, ampak za odločitev celotnega vodstva.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, da je v celoti ugotovilo dejansko stanje, ni pa pravilno uporabilo materialnega prava.

V tem individualnem delovnem sporu se je presojal sklep tožene stranke z dne 30.4.1998 o razporeditvi tožnice na delovno mesto zobozdravnik s podiplomskim tečajem, izdan na podlagi 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. RS, št. 60/89, 42/90) in drugostopni sklep o zavrnitvi ugovora z dne 10.6.1998. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bila razporeditev tožnice z delovnega mesta vodje službe zavoda na delovno mesto zobozdravnik s podiplomskim tečajem nezakonita, ker ni bila izvršena zaradi nujnih potreb delovnega procesa in ker statut tožene stranke v času podpisa pogodbe o zaposlitvi tožnice ni določal, da lahko direktor imenuje in razrešuje vodje služb dispanzerjev zavoda. Sodišče je zato razveljavilo izpodbijana sklepa in toženi stranki naložilo plačilo razlike v plači med delovnim mestom vodje službe zavoda in zobozdravnikom s podiplomskim tečajem od 15.6.1998 do 12.5.2000 s pripadki.

Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila razporeditev tožnice z delovnega mesta vodje službe zavoda na delovno mesto zobozdravnika s podiplomskim tečajem nezakonita, je nepravilen. Po določbi 2. odst. 17. člena ZTPDR je delavec lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Po določbi 10. člena ZTPDR izbere kandidata za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poslovodni organ oz. delodajalec. Na podlagi navedenega določila zakona ima direktor pravico, da si izbere vodstveno ekipo, ki bo delo vodila čimbolj uspešno. Tožena stranka je torej že po navedenem zakonskem določilu imela podlago za razporeditev tožnice, ki je bila v skladu z njeno strokovno izobrazbo, znanju in zmožnostim. V 22. členu statuta tožene stranke, sprejetem 29.9.1997 so določene pristojnosti direktorja zavoda in sicer, da predstavlja, zastopa, organizira in vodi delo in poslovanje ZD in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Dne 2.6.1998 je tožena stranka (svet zavoda) sprejel spremembe statuta tako, da je v 22. členu dodal, da direktor imenuje in razrešuje vodje služb in dispanzerjev zavoda. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je pravica direktorja, da oblikuje ekipo svojih podrejenih. Iz izpovedi direktorja tožene stranke pa nedvomno izhaja, da se ni odločil tožnice obdržati v svoji ekipi, ker ni podpirala njegovega programa. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi zahtevku na razveljavitev sklepov o razporeditvi in plačilu razlike v plači, napačna.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 4. tč. 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v 1., 3. in 4. tč. izreka kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora tožnica toženi stranki povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, odmerjene v skladu z Odvetniško tarifo (OT - Ur. l. RS, št. 7/95, 78/2001) glede na vrednost spora po tar. št. 10 c prva alinea za sestavo odgovora na tožbo 80 točk, za pristop na naroka in trajanje naroka 150 točk, skupaj 230 točk, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke na dan odločanja sodišča prve stopnje 100,00 SIT, to znaša 23.000,00 SIT, z upoštevanjem 19 % DDV ter takse za odgovor na tožbo so potrebni stroški tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje znašali 29.245,00 SIT.

Tožnica je zaznamovala stroške za odgovor na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da jih krije sama, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben (155. člen ZPP).